Zoran Janković, ob 1. maju na Rožniku: Delu čast in oblast!

Praznik dela, Prvi maj, je vsekakor zelo povezan s socialdemokratskim in socialističnim delavskim gibanjem. Vzniknil je iz boja za boljše socialne in ekonomske, še najbolj pa zelo konkretne in splošne delovne pogoje ter za soodločanje pri političnem in gospodarskem razvoju. Delavstvo je bilo že konec 19_stoletja, po dogodkih v Chicagu pa sploh, močno mednarodno povezano in solidarno; Ta povezanost je omogočila, da se je kot gibanje in družbeni pojav, pojem, razvilo v simbol sodobne, z industrijskim delom zaznamovane družbe; Leta 1890 so ga prvič praznovali, danes je del tradicije; Na Slovenskem so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale v Ljubljani, Mariboru, Zasavju, okolici Celja in Štorah, devet let kasneje tudi v rudarski Idriji.

Ko se je Tobačna tovarna iz stare Cukrarne na Poljanskem nasipu preselila na začetek Viča, primestne vasi, takratnega mestnega obrobja, ki je danes jugo-zahodni rob mestnega središča in ko so po letu 1908 na Brdu zrasle prve opekarne, so se na Vič in Šiško množičneje začeli naseljevati delavci od vsepovsod, s Primorske in drugih slovenskih območij ter iz tujine, celo s Češke; Takrat je kljub nenehnim grožnjam obasti, aretacijam, pretepanjem in preganjanjem, ovaduškim zalezovanjem in nadlegovanjem, prvega maja Rožnik postal tradicionalno zbirališče ljubljanskega delavstva, ki se je sicer prvič, kot že zapisano, na tem mestnem griču zbralo že 1890_leta, samo štiri leta po znamenitih krvavih demonstracijah v Chicagu.

Taktat je klerikalni časopis Slovenec grozil in pozival, naj se delavci zaradi nevarnosti, da bo šlo vse po poteh, kot jih je začrtala francoska revolucija, ne udeležijo tega zborovanja; Kljub temu se je na Rožniku zbralo več sto delavk in delavcev. Bili so lepo, nedeljsko, praznično oblečeni in – tudi po oceni takratnih oblasti, ki so dopoldanskemu zborovanju na Rožniku in njegovemu popoldanskemu nadaljevanju in zborovanju ter plesu v hotelu Evropa nasprotovale, je vse minilo dostojno, zgledno in mirno. V prihodnjih skoraj dveh desetletjih je rožniška tradicija pojenjala, vendar se je z industrializacijo Ljubljane in povečevanjem števila delavcev, znova obudila v množično in uporniško delavsko manifestacijo in se – kljub nihanju v intenzivnosti – kot delavsko zborovanje ob prvem maju, obdržalo vse do danes. In vse kaže, da bo tako še dolgo…

Glavna delavska zahteva tistega časa ostaja namreč več kot aktualna tudi danes: 8 ur dela, 8 ur sprostitve in zabave, 8 ur počitka. To je tudi najpomembnejše sporočilo delavskega zborovanja, ki je bilo pravzaprav nadaljevanje sinočnjega druženja na Rožniku, pred in ob enem največjih delavskih prvomajskih kresov, ki so jih na mnogih zborovanjih po slovenskih holmcih, gričih in hribih prižgali v čast delu, delavcem in njihovim pravicam. Po jutranjih budnicah je dobro obiskano zborovanje danes dopoldne, tradicionalno, v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pripravila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Scenarij je pripravil dramski igralec Branko Završan, ki je prireditev tudi povezoval, nastopili pa so Tomi Purić band, Pihalni orkester Litostroj, Partizanski pevski zbor ter plesna skupina dveh plesalcev in plesalke s koreografijo Mihe Krušiča. Glavni govorec je bil, tako veleva dolgoletna tradicija, ljubljanski župan Zoran Janović.

Neposredni prenos in posnetek prireditve je ob podpori Mestne občine Ljubljana in podpornikov programa Radia KRIČAČ, v sodelovanju z Zavodom V živo, pripravila ekipa uredništva Radia KAOS; Zanjo – Andrej Pengov.