Jernej Lorenci

Zadnje objave

A propos, Umetnost: Svetlana Slapšak in Blaž Lukan o Iliadi

To je oddaja A propos, Umetnost! Z gostoma dr. Svetlano Slapšak, ki ni le ena naših največjih poznavalk antike – na svojem področju je namreč znanstvenica svetovnega formata. Bila je redna profesorica za antropologijo antičnih svetov in antropologijo spolov ter dekanja na ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani in docentom dr. Blažem Lukanom, pisateljem, pesnikom, dramaturgom in gledališkim kritikom ter visokošolskim učiteljem za področje dramaturgije in scenske umetnosti, ki je tudi predstojnik Centra za teatrologijo in filmologijo, na AGRFT, bomo govorili o zelo aktualni temi – o Grkih in Grčiji. Ne, ne bomo govorili o politiki, temveč o Homerju in njegovi pravkar na oder postavljeni krstni priredbi Iliade. Glavni namen pogovora je, da v pogovoru izluščimo vse tisto, kar tako delo – deloma besedilo, predvsem pa predstavo – ali njegove posamezne elemente (če kaj takega sploh lahko šteje kot relevantno) opredeli, artikulira, določi (dokaže) kot umetnost. Nadaljujte z branjem →

Play
Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

A propos, Človek: Iščoča in navdušujoča Orfej in Evridika

Gradivo za tokratno oddajo A propos, Človek!, ki sodi v projekt, ki ga z javnimi sredstvi iz t.i. »medijskega razpisa« sofinancira Ministrstvo za kulturo republike Slovenije, je nastajalo že pred davnim 1762-im letom, ko so na Dunaju na operni oder premierno postavili delo Christopha Willibalda Glucka in libretista Ranierija de’ Calzabigija. V začetku letošnjega oktobra, natančneje, v četrtek, devetega, pa so to delo, ki je v Gluckovem času veljalo za reformno, po 46-ih letih znova postavili na oder SNG Opera in balet Ljubljana. No, in roko na srce, prav tam, na odru in v zaodrju je po premieri nastalo največ tega, kar bomo objavili v tokratni oddaji. Preden pa zares začnemo – morda le še nekaj uvodnih opomb, ki smo jih črpali iz gledališkega lista in drugih gradiv produkcijske hiše za to predstavo. V prihodnjih dneh in mesecih te predstave namreč ni v programu naše glavne operne hiše. Nadaljujte z branjem →

Play
Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Pred začetkom sezone v Operi, Mladinskem in MGL

V osemnajstem letošnjem KAOSu v ateljeju, v oddaji, ki jo pripravljamo ob podpori in ob sodelovanju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije smo repertoar za prihajajočo sezono SNG Opere in baleta Ljubljana, za zdaj še vedno hiše brez strehe ali vsaj hiše ki je (še) ni, stisnili pod Steber in njegov kapitelj, in pripravili video zapis z nastopi obeh glavnih mož – prvega Kristijana Ukmarja in njegovega prvega baletnega pribočnika Jaša Otrina ter dveh izjemnih solistov Milene Morača in Branka Robinšaka. Z nebesnih višin, kjer kraljujejo bogovi, smo se tokrat v Obrekovalnici spustili v Nižine neba. Takoj po ljubljanski premieri v Slovenskem mladinskem gledališču smo nedeljo zvečer iskali obrekovalske vzgibe pri dveh igralcih od skupaj enajstih v tokratni zasedbi. Pa tudi režiser Jernej Lorenci se nam ni uspel izmuzniti. Roko na srce – kljub božanskim občutkom,ki so ga očitno prežemali, ni niti poskušal. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Oresteja ali deromantizacija Ajshila

Ajshilova Oresteja ostaja tudi po dveh in pol tisočletjih od nastanka živa in aktualna dramska umetnina; v njej še vedno prepoznavamo probleme, s katerimi se sooča tudi naš čas, predvsem pa nas vedno znova uroči z močjo svoje pesniške govorice. V ljubljanski drami Orestejo tokrat uprizarjajo v novem prevodu Marka Marinčiča, ki ga z mirno vestjo napovedujejo kot enega najpomembnejših dosežkov slovenskega prevajalstva. Če je aktualni prevod različen od dosedanjih zaradi časovne razlike, pa je vsebina, kot jo je videl dramaturg Nebojša Pop Tasič drugačna od tiste, kot jo poznamo iz srednje šole predvsem zaradi čisto nove luči, v kateri se mu je prihazal Ajshilov tekst Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,