A propos, Človek: Dario Varga, Zakulisje prvakov

Jutri, 27.marca, bo Svetovni dan gledališča, ko bodo po že 52 let uveljavljenem običaju pred predstavami igralke in igralci prebirali poslanici. Prva je svetovna, ki so jo pripravili v okviru Mednarodnega gledališkega inštituta in Svetovne organizacije uprizoritvenih umetnosti, druga pa slovenska, ki jo napiše kateri od članov Združenja dramskih umetnikov Slovenije, kjer deluje tudi domača podružnica ITI.

Avtor slovenske poslanice je letos Gašper Tič, član ansambla MGL, katerega sporočilo bomo objavili jutri, mednarodno pa je tokrat pripravil Brett Bailey, južnoafriški dramatik, oblikovalec, režiser, avtor instalacij in umetniški direktor Third World BunFight gledališča; tematsko središče Baileyevega gledališkega ustvarjanja, ki je, to povem s posebnim namenom, belec, je Afrika in njeno postkolonialno vrenje. Sporoča nam, da se »Povsod, kjer prebiva človek, razkriva ta neukrotljivi duh uprizarjanja«. In se sprašuje, kaj je tisto, kar umetniki čutijo, da bi morali razkrivati v času, ko si na milijone ljudi prizadeva za preživetje, ko trpijo pod zatiralskimi režimi in v plenilskem kapitalizmu, ko ljudje bežijo pred spopadi in stiskami; v dobi, ko v našo zasebnost vdirajo tajne službe in naše besede cenzurirajo vsiljive vlade; v dobi uničevanja gozdov, zastrupljanja oceanov, izginjanja živalskih vrst …da bi poslanico končal znova z vprašanjem: »Ali umetniki iz aren in z odrov pristajamo na uničujoče zahteve trga ali pa se zavedamo moči, ki jo imamo in s katero bi lahko očistili srca in duše naše družbe, okoli sebe zbrali ljudi, navdihovali, očarali in širili informacije ter ustvarili svet upanja in odkritosrčnega sodelovanja?

Sogovornik v oddaji A propos: Človek, je bil tokrat, dan pred Svetovnim dnevom gledališča, Dario Varga, gledališki igralec in avtor besedila predstave Zakulisje prvakov, pred katero bodo prebrali obe gledališki poslanici – svetovno in slovensko. Preden smo predvajali kratek odlomek s predstave, smo gospoda Vargo vprašali, če je igralčeva moč morda tisto orodje, tista prava sila za očiščenje človeških src? Razumeli smo ga, da najbrž niti ne…

Predstava Zakulisje prvakov ne more ubežati oznaki monodrama, saj gre vendarle za avtobiografski gledališki portret, za pogled v zakulisje ustvarjanja v gledališču, ki večini občinstva ostajalo zastrto. Kar je morda celo dobro. Poslej, po tej predstavi, bo to bržčas precej drugače… Pa je ta predstava res mono in drama povrhu?

Od leta 1989, ko je po diplomi prišel v Slovensko mladinsko gledališče, je Dario Varga ustvaril več kot petdeset pomembnih gledaliških vlog. Kako se pravzaprav počuti, ko podoživlja vse te svetle, tople in hudobne, presunljive in duhovite odrske like? 25 let gledališkega in filmskega nastopanja, 52 let življenja in 52 gledaliških vlog v SMG, vseh vlog v gledališču 73, pri čemer televizijskih in filmskih ne štejemo… Nastopila je torej doba za prvaka z mono-dramo? Ali res?

Po 8-ih odstotkih predstave, kolikor smo, preračunano v relativna časovna razmerja, se zdi, kot da bi videli in slišali vse? Ampak, ker ima predstava besedilo, ja, res ga ima(!) je najbrž tudi zgrajena v klasični formi? Recimo, da smo videli zgolj zaplet; Zatp smo sogovornika vprašali tudi, kam nas odpeljeta vrh in razplet…

Gledališče deluje kot terapija, v prvi vrsti za igralca, kjer mu gledalci za ta poseg na njegovi duši celo plačajo – je bil še eden od izzivov spraševalca in avtorja oddaje Andreja Pengova tokratnemu gostu oddaje. Varga se je domislil sijajne prispodobe o drevesih, ki da so – eni listavci, drugi iglavci – in ko prvi šumijo, drugi ne, kar je sprožilo zanimivo razpravo že v studia Radia KAOS… Kakšna bo šele v gledališču! Še posebej ob Vargovi trditvi, da »obstajata dve vrsti igralcev: tisti, ki imajo radi gledališče v sebi in tisti ki imajo radi sebe v gledališču«.

Sodelavci, soavtorji, ekipa, brez ktere ne mre nobena predstava kjer koli že in ki so v bistvu glavni del gledališkega zaodrja, so pri Zakulisju prvakovr režiserka in avtorica celostne podobe Zagrebčanka Natalija Manojlović, avtor videa, ki sijajno dopolnjuje samostnost igralca, boga v tej monoigri, Vinci Vogue Anžlovar, avtor glasbe – skladatelj iz Splita Gordan Tudor, mojster kamere in postprodukcije Matjaž Mrak v sodelovanju z Juretom Filipičem in Dušanom Ojdaničem, lektorica Mateja Dremelj ter oblikovalca luči in zvoka David Cvelbar in Silvo Zupančič ter dve tretjini članov igralskega ansambla SMG, ki so Zakulisje opremili z izjavami… Za rekvizite je poskrbel Dare Kragelj, za garderobo Slavica Janošević, za scensske elemente Sandi Mikluž in Boštjan Kljakič Kim, za masko pa letošnja prejemnica nagrade ZDUS veliki bršljanov venec za življenjsko delo Barbara Pavlin, dolgoletna, maskerka in oblikovalka maske v Slovenskem mladinskem gledališču.

Avtorja oddaje sta Aljaž Pengov Bitenc in Andrej Pengov, ki je tudi avtor videoposnetkov s tiskovne konference in ki je napovedal tudi objavo slovenskih gledališčnikov ob jutrišnjem svetovnem dnevu gledališča, ki jo bo za poslušalstvo in gledalstvo Radia KAOS prebral njen avtor Gašper Tič.

Podcast: Play in new window | Download ()