A propos, Človek: režiser in scenarist Marko Naberšnik.

Vojna je grda reč. Vojna brez pravega cilja pa neumnost. A Gozdovi so še vedno zeleni.

Le še nekaj oddaj A propos, Človek! nas loči do konca obletniškega, kaj obletniškega – stoletniškega – leta 2014. Saj veste: začeli smo ga s 100-letnico Ježkovega rojstva in njegovo vnukinjo Nano Milčinski. Danes pa je bil z nami človek, ki je zaradi Gozdov, ki so še vedno zeleni, preučil in na lastni koži preskusil malček tistega, kar so v noriji I. svetovne vojne, doživljali milijoni ljudi in brez števila narodov, narodnosti…

Tista vojna, katere tako zelo okroglo obletnico obeležujemo – bilo bi pretenciozno in krivično reči: »proslavljamo«, se je, če že zaradi forme, manj zaradi vsebine, stotisočič ponovimo, začela pred sto leti in dvema mesecema. Kako blizu in hkrati daleč se zdi tisto 1914-o leto. Tudi našemu današnjemu gostu in trem avstro-orgskim alpincem, infanteristom, pešakom,nekje nad Sočo, blizu Rombona, katerih like so upodobili trije igralci iz štiričlanske po narodnostih in državljanstvu mednarodne zasedbe: Michael Kristof, Simon Šerbinek in Kristian Hodko. Skoraj tako kot v pravi prvi vojni na eni ali drugi strani Soške fronte.

V tokratni oddaji A propos, Človek!, ki jo pripravljamo v sodelovanju in ob podpori Ministrstva za kulturo RS, smo se tokrat pogovarjali z režiserjem in scenaristom Markom Naberšnikom, ki je doslej – natančneje od leta 1999, posnel skupaj 12 televizijskih, kratkih in celovečernih filmov, režiral celo vrsto televizijskih oddaj in nanizank in seznam d tem še ne bi bil končan. Celovečerci so pravzaprav trije in dva od njih, eden pa sploh, je za slovenske razmere nad-uspešnica. Prek 180.000 gledalcev je videlo Petelinji zajtrk, kdo ne pozna filma Šanghaj in mnogi so si v treh festivalskih projekcijah v okviru Liffa ogledali tudi film, zaradi katerega smo Marka Naberšnika povabili v našo oddajo.

Film Gozdovi so še vedno zeleni so pred slovensko premiero že videli v Avstriji, v Šanghaju, kjer je bil nagrajen in še kje… Ampak eno od začetnih vprašanj našemu tokratnemu gostu je seveda bilo: ali lahko po tako žanrsko raznorodnih filmih opredelimo režiserjev (in scenaristov) značaj. Za Naberšnika velja, da je miren, zadržan mladi mož v 42-em letu starosti.. Pa ga res poznamo. Morda ga razkrivajo filmi… Ob znanju kar nekaj tujih jezikov – mimogrede »Gozdovi« si posneti v nemščini, ki jo marko absolutno obvlada – bi se rad naučil tudi francoščine. Razumeli smo, da razlogi povsem strokovne in poslovne narave…

Med filme, ki jih najraje gleda, sodi Diplomiranec. Nismo utegnili zvedeti – zakaj. Razkril pa nam je, katero je njegovo zlato pravilo, aksiom, ki ga skuša prenesti in zakodirati slušateljem televizijske režije, ki jo predava na AGRFT. Življenje se mu je resnično zavrtelo zunaj vseh pravil, saj je po končani srednji tehnični šoli lotil študija ekonomije, da bi »pristal« na televiziji in pri filmu kot režiser in scenarist. Z vmesno trimesečno izkušnjo na Newyorški filmski akademiji, kjer je posnel Začetek. Kratki film The Beginning – z zakladnico izkušenj, ki so ga dokončno usmerile v to, kar ustvarja minulih petindvajset let.

Za Gozdove, ki so še vedno zeleni, je treba imeti potrpljenje. Vsaj prvih 65 minut filma. Zaradi vsebine, zaradi kamere, zaradi skoraj nič dialogov… in sposobnost sprostitve v izjemnih posnetkih gorske krajine »v živo« (fotografija: Miloš Srdić). Prva prava akcija se zgodi kmalu potem in je kruta, oglušujoča, boleča, neposredno vojna. Film se takrat za marsikoga šele zares začne. Film, ki je nastali v avstrijsko-slovenski koprodukciji z zasebnimi finančnimi sredstvi, brez pomoči Slovenskega filmskega centra. V Avstriji je sodelovala produkcijska hiša Artdeluxe Films, slovenski delež je prispevala produkcijska hiša Perfo s koproducentoma Andrejem Štritofom in Alešem Pavlinom. Proračun filma, za katerega so angažirali celo vrsto strokovnjakov (zgodovinskih, vojaških, sanitetnih in drugih ved) in ki so ga zvečine snemali na višini 2200 metrov v gorah nad Sočo, pa je menda ni presegel 300.000 evrov.

Film Gozdovi so še vedno zeleni režiserja Marka Naberšnika, ki je z Robertom Hoffererjem tudi soscenarist, smo v v Sloveniji premierno in v dveh ponovitvah videli na 25. Liffu, ki se čez dva dni tudi končuje. V rednem predvajanju pa bo v kinematografih prav te dni.

Oddajo, ki jo pripravljamo ob podpori javnih sredstev iz t.i. »medijskega razpisa«, ki jih zagotavlja Ministrstvo za kulturo RS, sta tokrat pripravila in realizirala Aljaž Pengov Bitenc in Andrej Pengov. Prihodnja oddaja A propos, Človek! bo na sporedu čez 14 dni, ko bomo govorili o sodobni likovni umetnosti.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *