A propos… Kultura in gospodarstvo: Seviqc & In Your Pocket; Ramovš in Slavnič

Dober dan, spoštovane in cenjeni; To je oddaja A propos, Kultura in gospodarstvo, ki je letos v našem uredništvu med najpomembnejšimi programski projekti in za katerega smo na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kuturo Republike Slovenije uspeli pridobiti tudi nekaj podpore iz državnega proračuna; Naša tokratna sogovornika sta gospoda Klemen Ramovš in Niko Slavnič. Prvi iz Zavoda za umetnost, marketing, promocijo in investiranje, ARS RAMOVŠ, Ljubljana, drugi iz podjetja za poslovno svetovanje in marketing IQBATOR, prav tako iz Ljubljane, oba s sedežem nedaleč od našega studia in uredništva.

Vse od trenutka, ko nam je gospod Ramovš, ki smo ga zaradi čarovnije, ki traja že 35 let in ki se ji reče slovenski kulturni program Seviqc Brežice, uspeli nagovoriti k sodelovanju v tej oddaji, smo se spraševali, kakšno je sodelovanje brežiškega festivala z gospodarstvom in predvsem, kdo sploh ima interes pomagati pri promociji baročne glasbe na slovenskih gradovih in drugih zgodovinskih objektih, saj najbrž ni veliko ljudi, ki bi jih tovrstna glasba sploh zanimala. Ob kar nekaj sponzorjih in podpornikih, ki so navedeni na uradni spletni strani Seviqca, smo se za nekaj trenutkov ustavili pri znamenitem imenu in blagovni znamki Krka; Mimogrede – njihova predstavnica, gospa Elvira Medved, doktorica veterinarske medicine, ki se kot vodja Službe za odnose z javnostmi ukvarja tudi s sponzorstvi in partnerstvi v kulturi, je danes – ob našem sijajnem sogovorniku iz ene takih oddaj g. Janezu Škrabcu, sodelovala na seji Nacionalnega sveta za kulturo, kjer so govorili o teh istih vprašanjih – partnerstvih med kulturo in gospodarstvom; Skratka, potem se je obrnilo drugače in g. Ramovš je za drugega sogovornika v tej oddaji predlagal gospoda Slavniča iz firme, za katero si ne znam prav natančno predstavljati, kaj vse je njihova glavna poslovna dejavnost.

Za uvod smo vsakega posebej prosili, da strnjeno predstavita delovanje, program, namen in cilje njunih ustanov oz. poslovnih struktur, podjetij, če hočete, čeprav gre v primeru Ars Ramovša za organizacijsko strukturo zavoda v kulturi, ki – kot nam je pripovedoval naš prvi sogovornik – najlepše koncerte stare glasbe z vrhunskimi umetniki vsega sveta v najlepših kulturnih spomenikih Slovenije, saj je Festival Seviqc Brežice danes v Sloveniji sinonim za staro glasbo. Uvrstil so se med najpomembnejše kulturne dogodke doma, v svetu pa Klemen Ramovš, ustanovitelj in direktor Zavoda za umetnost Ars Ramovš: Odprto pismo predsedniku vlade je nastalo kot posledica mojih razmislekov o novem kulturnem modelu, s katerimi sem želel prispevati k razpravo o novem Nacionalnem programu za kulturo 2018-2925. Nanj sem pismo naslovil zato, ker je vse bolj jasno, da brez njegove politične podpore ni mogoče resno poseči v več kot 20 letno zamrznjeno stanje v kulturi. V Sloveniji imamo fenomenalno kulturno dediščino, ki bo brez odločnejšega vlaganja propadala. Nikola Slavnič, direktor IQBATOR poslovno svetovanje in marketing d.o.o. in nosilec master franšize In Your Pocket za Slovenijo: Resnično ni vse samo v več ali manj ustreznih davkih in razumevanju države, državne blagajne za kulturo; marsikaj je mogoče postaviti tudi na bolj komercialne osnove. Kot primer naj navedem Muzelj iluzij, ki seveda ni klasični muzej, ampak zanj je veliko zanimanje tudi takrat, ko državno sofinancirani muzeji in galerije samevajo. Z nekaj več domišljije in inovativnosti ter tržnega pristopa bi se dalo marsikaj storiti, če bi bile dane tudi formalne možnosti za kaj takega. imajo status odlične in visoko cenjene prireditve. K sodelovanju vabijo zgolj najuglednejše umetnike, ki izvajajo vrhunski program najvišje kvalitete, zaradi njihovega ugleda in dobrih mednarodnih povezav tudi prek članstva v Evropski mreži za staro glasbo REMA v katero je včlanjenih 60 uglednih evropskih festivalov stare glasbe iz 21 držav. Glasba na koncertih je izvajana z avtentičnimi inštrumenti, tako, kot so jo izvajali ob njenem nastanku. Kot nam je z neko posebno predanostjo, najbrž ne bo preveč, če zapišemo, z neko posebno strastjo tako v besedi kot s pogledom, pripovedoval Klemen Ramovš, je njihova glavna programska usmerjenost živa umetnost. To se more prebrati tudi v njihovem imenu, kar mnogi, ki festivala ne poznajo podrobneje, tega niti ne vedo: ime Seviqc je okrajšava za »SEmper VIva Quam Creata« ali v prevodu: »vedno živa kakor ustvarjena«.

Ime podjetja Iqbator (ikubator), podjetje, ki ga v oddaji – kot enega od prek tridesetih podpornikov Ramovševega Arsa – pravzprav natančneje festivala Seviqc Brežice – se sliši kot inkubator. Širše razumljeni pomen te besede je pravzaprav tudi glavna vsebina in poslovna usmeritev podjetja, katerega direktor je naš drugi sogovornik g. Niko Slavnič. S predpono IQ želijo sporočiti, da se ukvarjajo samo s pametnimi stvarmi in to počnejo že 16 let. Pravijo, da so pravzaprav prvi virtualni inkubator v širši regiji, ki je skrbel za razvoj različnih podjetniških idej do njihovih uresničitev, ne da bi si pri tem pomagali z morebitnimi javnimi sredstvi prek razpisov ali neposrednih kandidatur. Zavod Ars Ramovš je gotovo eden takih projektov, čeprav so v sodelovanje z njim vstopili precej po tem, ko je Ramovšev festival že imel za seboj kar nekajletne izkušnje. Njihov permamentni, nenehno objavljajoči se produkt je simpatična, priročna in aktualno informativna poblikacija za v žep. Za v žepe in torbice tujih turistov, ki obiščejo naše kraje in prireditve in ki je svetovna znana znamka z lokalnimi vsebinami – In Your Pocket.

Seveda nismo mogli mimo javnega pisma, ki ga je ob koncu poletja Kalemen Ramovš naslovil na predsednika vlade in ki ga je konec septembra prvi podpisal g. Matjaž Šmalc iz Polhovega gradca, v začetku decembra pa je kot 500-ti svoj podpis dodal Ranko Novak, znani likovni ustvarjalec in oblikovalec iz Ljubljane, natanko pred tednom dni pa kot 504-i in za zdaj kot zadnji dr. Vlado Dimovski, ekonomist in profesor na EF Univerze v Ljubljani.

Eno od v pismu izraženih pričakovanj je prošnja dr. Miru Cerarju, da ob nastajanju novega Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 tehtno razmisli o pomenu in vlogi nekaterih vrhunskih programov nevladnega sektorja na področju kulture ter da nujno in primerno ukrepa, da se Slovenija ne bi znašla na repu ne le evropske ampak tudi svetovne kulturne scene. Med te nevladne ustvarjalce kulture in umetnosti seveda šteje tudi program Seviqc Brežice, ki je izrazito evropsko in mednarodno naravnan vse od njegovih začetkov pred 35 leti, ko ga je zdaj že davnega 1982. leta začel v Radovljici. Zanimalo nas je seveda, za kaj natančno gre v tem javnem pismu in predvsem, kaj pričakuje od oblasti.

Ko smo ju vprašali, kaj sta v zadnjem času videla, slišala, prebrala takega, kar ju je kot kakovosten kulturni, morda celo umetniški dosežek najbolj prevzelo, je Niko Slavnič pokazal njiho izdajateljsko in založniško odličnost v angleškem jeziku – knjižico 140 najboljših slovenskih restavracij – oz. v izvirniku v naslovu z zaščiteno znamko (TM) The Slovenia Restaurants – Top 140 Restaurants.
Klemenu Ramovšu pa nam je skoraj uspelo podtakniti, da je – če bi sledili principu, po katerem se je za njemu najljubši dogodek odločil Niko Slavnič – to zanj morda prav njegovo odprto pismo predsedniku vlade. No, ni nam uspelo… Naravnost razvnel se je, ko je pripovedoval o koncertu, pravzaprav glasbenem performasu klasične in stare glasbe iz časa, ko se je končala renesansa in začel barok. V produkciji izjemnega dirigenta Paula Agnewa, ki je dirigiral tudi na letošnjem otvoritvenem koncertu Seviqca, so v francoski vasici Ambronay, kakih 60 km SV od Lyona nedavno tega poslušali štiri zbore in prav toliko glasbenih skupin. Poltrejo uro trajajoča glasbena poslastica, ki jo je hkrati pričaralo skupaj skoraj 70 izvajalcev, je bil umetniški dogodek, ki je g. Ramovša, povsem prevzel.

Težko je verjeti, da bi bilo moč to izjemno kulturno produkcijo, ki jo premore Slovenija in ustvarijo državljani Slovenije in Slovenci po svetu, prodati na trgu na način, da bi se vsi lahko s tem delom preživljali in preživeli, kaj šele obogateli. Država, njena zakladnica, skupaj z EU denarjem pa najbrž tudi ne more – tudi če prištejemo skoraj enako visok znesek, ki ga da seštevek občinskih proračunov za ta namen – v celoti pokriti manjkajočih sredstev. Kje je rešitev in kakšni naj bi bili ukrepi, da bi tudi oblast razumela, da v kulturi in umetnosti ne gre za strošek, morda točneje – potrošek, pač pa za skupne investicije; Bi bilo to mogoče kako učinkoviteje, morda prek zakona o mecenstvu, ki se pripravlja in ki ga obeta tudi novi NPK ali kako drugače spodbuditi vlaganja gospodarstva in kulture v neke skupne produkte? Ja, tudi o tem smo govorili v tej oddaji.

Oddajo A propos… Kultura in gospodarstvo, za katero smo na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo uspeli pridobiti tudi nekaj javnega denarja, smo pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter avtor oddaje in spraševalec gostov v studiu – Andrej Pengov. Pri tehnični realizaciji, produkciji in post-produkciji je tokrat sodelovala tudi ekipa V živo, ki jo vodi Peter Kastelic. Naša sogovornika pa sta bila Klemen Ramovš in Niko Slavnič. Na svidenje do prihodnjič, ko bomo govorili o kulturnem življenju Slovemcev v eni od ključnih evropskih prestolnic. Srečno!