A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala

Boštjan Simon, saksofonist in glasbeni pedagog: Veliko možnosti je, da bi se območje Nove Gorice in Gorice bolj povezalo v obmejni kulturni prostor brez meja, v umetniško središče. Glasbeniki lahko prispevamo pomemben delež in EPK 2025 je morda sijajna priložnost za kaj takega; Iztok Zupan, fotograf, glasbena založba Klopotec: Tudi glasbeni festivali morajo biti del celovitega doživljanja naše dežele; izkušnje s festivali v Cerknem, Novi Gorici v čezmejnem Krminu to samo potrjujejo. Blanka Grašič, Javni zavod za turizem in kulturo Radovljica: Z muzeji že dobro sodelujemo, poskušamo se aktivneje povezati tudi z drugimi… V kovid razmerah pa smo ugotovili, da se bomo morali bolj posvetiti butičnim dogodkom, kar velja tudi za Festival čokolade. Leo Ličof, Festival Okarina: V okviru mednarodne promocije Bleda, se premalo poudarja njegova kulturna dimenzija, festivali in drugi umetniški dogodki. Gal Furlan, tolkalec, pesnik, slikar, umetniški vodja Jazz kluba Štala v Lokavcu: Glasba, ki jo soustvarjam s kolegi umetniki, je kako dihanje. Kulture in umetnosti odločevalci , žal, ne doživljajo tako; na formalni ravni ni mogoče združiti kulture in turizma. Vsi razpisi za subvencije so zastavljeni zelo ozko sektorsko, brez občutka za prepletanje teh precej soodvisnih dejavnosti in izjemne sinergije.

To je letošnja zadnja oddaja iz kroga devetih, kolikor smo jih načrtovali pred več kot letom dni, to je v času, ko je bil nek virus s čudnim kraljevskim imenom še tam daleč za devetimi gorami, devetimi vodami in onkraj – Kitajskega zidu. Kronskemu virusu je skoraj uspelo, da razje tudi naš načrt a smo ga, vsaj doslej uspeli zadržati na robu digitalnega sveta. Nekaj intervjujev nam je uspelo vendarle uspelo opraviti iz oči v oči, ali kot zapiše sloviti svetovni fotograf Henri Cartier-Bresson Tête à tête. O njem in njegovi razstavi je Radio KAOS govoril zunaj projekta s skupnim naslovom A propos: Kultura in umetnost, katerega del je tudi ta oddaja, ki je nastal s pomočjo denarja, ki ga je Ministrstvo za kulturo dodalo na javnem medijskem razpisu uspešnim projektom.   

Velika spodbuda v to smer, da bi Slovenija tudi zares bila država kulture, je zagotovo izredna potreba po kulturnem turizmu, kulturni ponudbi, kar bi obogatilo turistično doživljanje naše dežele. Premoremo toliko lepote in talentov, da bi to lahko bili. Prav to je tema današnje sklepne letošnje oddaje v nizu A propos: Kultura in turizem na Radiu Kaos.

Tokrat znova, vsaj v glavnem, ni šlo drugače, kot da se bolj ali manj spretno pogovarjamo z našimi sogovorniki s pomočjo medmrežnih orodij za pogovor na daljavo. Saj veste: Skype, Zoom pa še kaj se bi našlo. Ampak našli so se tudi izjemni ljudje, ki imajo kaj povedat o tem, kako in koliko kultura in umetnost,ja, tudi v teh z virusom zatemnjenih časih, z-moreta služiti turizmu in koliko ju turizem in vse kat sodi zraven razumeta kot njegovo pomembno, če ne odločilno vsebino. Vsebino, orodja in podlage kot so hoteli, postelje, sonce, izbrana kulinarika, vina in druge pijače ter športni, rekreativni užitki.

SOGOVORNIKI, GOSTJE ODDAJE

Naši tokratni sogovorniki so strokovnjakinja za kulturni turizem Blanka Grašič iz Radovljice, glasbeni producent in fotograf Iztok Zupan iz Posavca, Leon Ličof, programski snovalec in organizator Okarina festivala z Bleda, slikar, pesnik in tolkalec Gal Furlan z Lokavca nad Ajdovščino in do nedavnega je kazalo, da se bomo lahko pogovarjali tudi z mojstrom tolkal in sijajnim pedagogom Zlatkom Kavčičem pa se je naneslo, da smo ta pogovor prestavili na nek drug, še ne povsem določen termin v prihodnjem letu. Smo pa na njegovo in Zupanovo pobudo poiskali Novogoričana, ki zvečine živi in dela v Ljubljani, nekaj malega tudi glasbenega pedagoga saksofonista Boštjana Simona, ki je tudi naš prvi sogovornik v oddaji.

Z ZLATKOM KAUČIČEM… PO NOVEM LETU?

Vendar – preden zares začnemo s pogovori, naj vendarle zapišemo nekaj besed o Zlatku Kaučiču, ki smo ga seveda nameravali spraševati o glasbi in o tem, kako glasbeniki tvorijo naše kulturno bogastvo in morda kaj malega tudi o življenju. Morda se nam to posreči kdaj v prihodnje. Zlatko Kaučič sodi vsekakor med najbolj ugledna in vplivna imena sodobne jazz scene v Sloveniji. Je izredno uspešen pedagog, veliko otrok je že  hodilo v njegovo šolo bobnanja oz. igranja na množici različnih tolkal (t.i. kombo ). Nekateri njegovi učenci so danes že uspešni samostojni glasbeniki. Igral je na koncertih in tudi snemal plošče s svetovno pomembnimi glasbeniki. Nepozaben je bil njegov nastop na Mostu na Soči, ko je z njim muziciral znameniti Steve Lacy. Zlatko Kaučič je avtor številnih zvočnih zapisov na celi množici plošč, dobil pa je tudi nagrado Prešernovega sklada. Je  idejni oče festivala Brda Contemporary Music Festival (Festival sodobne glasbe Brda). Zlatko Kaučič razume življenje kot pustolovščino, je izredno iskren človek in zagotovo eden najboljših tolkalcev sploh, vključno s Portugalsko.

Pogovore smo, kot že nekajkrat v tem celoletnem projektu, posneli na ta pomožni digitalni način, večino sogovornikov pa smo tudi obiskali z ekipo uredništva in se vsemu navkljub, seveda na varen način, odpravili do njih osebno, do njihovih delavnic, ateljejev, pisarn, domovanj.

BLANKA GRAŠIČ, JZTK RADOVLJICA

Blanka Grašič v zadnjih letih dela  na Javnem zavodu Turizem in kultura Radovljica, kjer opravlja delo vodje prireditev.  Zadolžena je za organizacijo dogodkov, od Festivala čokolade, do julijskih četrtkov na Linhartovem trgu, koncertov v parku, Okusov Radol’ce ter decembrskih dogodkov na trgu. Pod javni zavod sodi tudi Linhartova dvorana, kjer  sodelujejo pri pripravi gledališkega abonmaja in filmskega programa. Ta dvorana pa najbolj slovi po znamenitih koncertih klasične glasbe vsako leto v avgustu, ki  pa jih pripravlja Domen Marinčič. Radovljica je v resnici klasičen primer združevanja turizma in kulture. Tudi zato je Blanka Grašič naša druga sogovornica v oddaji  A propos kultura.

IZTOK ZUPAN, KLOPOTEC, POSAVEC pri RADOVLJICI

Nedaleč od Radovljice deluje tudi glasbeni producent in fotograf  Iztok Zupan, ki vodi založbo Klopotec. Pri tej založbi so izšle številne plošče domačih in tujih glasbenikov,  Iztok Zupan je namreč uspel vzpostaviti mrežo jazz glasbenikov iz Avstrije, Italije ter Slovenije. Redno je tudi producent plošč, ki sicer izidejo pri drugih založbah. Založba Klopotec je tako stičišče številnih umetnikov, kar postavlja starinsko mesto Radovljica na zemljevid kulturnih mest srednje Evrope.

LEON LIČOF, OKARINA, BLED

Na Bledu pa s festivalom Okarina, kjer nastopajo mnogi svetovno znani glasbeniki, dosega vrhunec kulturne  postrežnosti  gospod Leon Ličof. O tem festivalu, enemu od dveh najpomembnejših in najodmevnejših srečevanj umetnikov in njigovih občudovalcev na Bledu je v superlativih govoril tudi Matjaž Završnik, direktor blejskega Zavoda za kulturo, ki je bil naš sogovornik v prejšnji oddaji A propos: Kultura in turizem. Do pred kratkim pa smo prav v Ličofovi restavraciji z enakim imenom, Okarina, jedli odlično hrano in govorili tudi s pravim gurujem in se srečali iz izjemnimi umetniki svetovne ento in jazz glasbe.

GAL FURLAN, ŠTALA, LOKAVEC

Nad Ajdovščino, v Lokavcu, živi slikar, pesnik in tolkalec Gal Furlan, naš zadnji sogovornik v tej oddaji na robu iztekajočega se – v umetniško odsotnost pahnjenega leta. S pomočjo sodelavcev je ustanovil jazz klub Štala, kjer se zbirajo in koncertirajo jazz glasbeniki iz Italije, Avstrije, Slovenije in drugod. Tudi publika je iz različnih vetrov. Vsaj za nekatere od teh prišlekov na tisto domačijo pod južnimi obronki Trnovskega gozda bi upali reči, da so tudi turisti, ki jih zanima glasbena improvizacija na najvišji ravni. Gal Furlan je izdal dve pesniški  zbirki, kar je za naše razmere izreden dosežek. Vedno več časa pa posveča tudi slikarstvu in do obiska pri njem, v kovačiji nad Štalo nismo vedeli, da se z užitkom spoprime tudi s kovaškim – ročnim in mehanskim kladivom ter nakovalom. Po razbeljeni kovini udriha v različnih ritmih, da dobi želeno obliko pa naj gre za tesarske spojke (spone, klamfe) ali umetelno oblikovani predmeta za vsakodnevno rabo ali zgolj za okras. In za zven, zvok.

BOŠTJAN SIMON, NOVA GORICA, LJUBLJANA, ILIRSKA BISTRICA

Niz petih pogovorov v tej oddaji pa začenjamo z že omenjenim pihalcem Boštjanom Simonom, ki se je po diplomi iz filozofije pri prof. dr. Levu Kreftu na ljubljanski Filozofski fakulteti in leto kasneje po zaključnem nastopu na konservatoriju v Amsterdamu pri prof. Ferdinandu Povelu in Jasperju Blomu, osredotočil na ustvarjanje glasbe predvsem v sodelovanju s številnimi slovenskimi in mednarodno dejavnimi glasbeniki. Pa naj je šlo za avtorske projekte ali pa za ad hoc manjše glasbene zasedbe ali orkestre. Ob vsem, kar je povedal v pričujočem intervjuju, smo se v teh navedbah oprli tudi na več medmrežnih virov, med katerimi smo v precejšnji meri povzeli e-časopis na križiščih impro-glasbe Centrala-la.si, kjer zapišejo tudi, da od leta 2014 Simon sodeluje v številnih projektih z Big bandom RTV Slovenija in številnimi drugimi zasedbami. Je ustanovni član Kaučičeve mednarodne zasedbe Orkester brez meja, s katero je leta 2016 gostoval na festivalu Jazz Cerkno.

Na slovenskih in mednarodnih odrih je muziciral z glasbenimi virtuozi kot so Zlatko Kaučič, Trevor Watts, Giovanni Maier, Jasper Stadhouders, Jasper Blom, Saša Nestorović, Peter Epstein, Tomaž Grom,… Igor Lumpert, Drago Gajo, Blaž Jurjevčič, Robert Jukič, Ratko Divjak in Jadranka Juras…  Na pedagoškem področju je dosegel naziv svetovalec; njegovi učenci so na mednarodnih in domačih tekmovanjih prejeli mnoga priznanja in odličja. Zadnja tri leta deluje tudi kot umetniških so-vodja Mednarodnega srečanja saksofonistov Sax Go v Novi Gorici.

Pod deveto in hkrati zadnjo oddajo iz celoletnega niza A propos: Kultura in turizem se podpisujem Franci Kapler. S pomočjo sogovornikov Boštjana Simona, Iztoka Zupana, Blanke Grašič, Gala Furlana in Leona Ličofa ter denarja iz javnega medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, so jo sooblikovali tudi Boštjan Perovšek, nekateri udje radovljiškega društva Prava beseda, sodelavci postprodukcijske ekipe Zavoda ZA, člana uredništva Radia KAOS Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter glavni avtor projekta Andrej Pengov. V imenu vseh nas vam voščimo lepo in predvsem zdravo praznovanje in obilo sreče in uspehov v letu 2021!

A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *