A propos: Kultura in turizem; Tudi na Ptuju je poezija vino in vino poezija

Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in turizem, sedma od skupaj devetih, kolikor jih obsega celoletni istoimenski projekt, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.

Tokrat smo se odpravili na Ptuj z namenom, da ugotovimo, koliko tamkajšnje pestro kulturno dogajanje v širšem pomenu besede in umetnost v ožjem odzvenu številnih ustvarjalnosti, med katere, kot bomo slišali lahko – z nekaj zadržki – sodi z vsem spremljajočim tudi pridelava vina, ki je tako značilna za ta del Slovenije; Covidu navkljub; Ne glede na številne omejitve, ki jih je v letu 2020 vzpostavila pandemija in njene posledice, se je 24_festival Dnevi poezije in vina ponujal kot izjemna priložnost – in morda so tudi tile dnevi okrog Martinovega, ko so tudi na Ptuju ustoličili novo vinsko kraljico in ko oddajo končno objavljamo, dobra izbira ali vsaj asociacija na nanjo; Kaj več dosti v teh zapahnjenih časih skoraj ni mogoče.

Z vodjo festivala Alešem Štegrom sva govorila tistega jutra, ko se je nad lenobno Dravo in ravnico pod Ptujskim gradom že izrisala prekrasna pozno poletna sobota, zadnji dan letošnjega, morda še najbolj z mednarodnega zornega kota – rahlo okrnjenega festivala; Zaradi covida, se razume; Ob jutranji pijači  – on je si je privoščil skodelo, skoraj skledo čaja, jaz sem posrebal poživljajoč miniaturni makjato – sva sedla k eni od mizic v atriju Muzikafeja, ob robu Vrazovega trga, glavnega festivalskega prizorišča; To je bil začetek naše tokratne poti, ki se je zatem nadaljevala na vrtu Dominikanskega samostana, popoldne pa na pesniškem branju na Petanjcih in končala na sklepnem festivalskem branju in koncertu zvečer – prav tam na Vrazovem trgu, vse skupaj pa smo »zašpili« mesec dni kasneje s pogovorom v ptujskem Zavodu za turizem.

»Vino in umetnost« so delovno naslovili okroglo mizo, pogovor dveh vinarjev, enologa iz večje vinske kleti, predsednice štajerske turistične zveze in treh novinarjev – eden od njih je bil pobudnik dogodka, drugi je tesno povezan z mariborsko Staro trto, tretji pa jo je pripravil in povezoval. V drugem delu se jim je pridružil še umetnik, pesnik in pisatelj, naš prvi sogovornik. Za to oddajo smo pripravili nekaj ključnih reminiscenc, ki so kar najtesneje povezane z naslovno temo.

Vodenje so torej zaupali Jožetu Rozmanu, novinarju, vinskemu publicistu, piscu o vinu in kulinariki, someljeju druge stopnje, degustatorju z opravljenim izpitom na ljubljanski Biotehnični fakulteti in s spričevalom londonskega WSET III ter avtorju več knjig, televizijskih scenarijev ter snovalcu in mojstru več delavnic.

Najprej je k dogovoru povabil vinarja Francija Cvetka s Kogla nad Veliko Nedeljo, ki je že leta 1993 vinsko dejavnost podkrepil s slikarskimi, glasbenimi, dramatičnimi in drugimi ustvarjalnostmi, torej s podobami kulture in vina. Kje so torej stične točke, kaj je skupni imenovalec med vinom in umetnostjo?

Vinarja Danila Štajerja iz Hiše dišečega traminca iz Plitvice pri Gornji Radgoni je kolega Rozman vprašal, če je vino lahko tudi umetniški izdelek, upoštevaje seveda, da je za umetniški izdelek in za dobro vino potrebna obrtna veščina, senzibilnost in intuicija.

Sašo Topolšek je glavni enolog vinske kleti Zlati grič, kjer so pred 11-imi leti zgradili klet, ki se je povsem zlila z okoljem in katere arhitektura je tako funkcionalno kot oblikovno prvorazredni in svetovno občudovani ustvarjalni dosežek. 

Vino naj ne bi učinkovalo samo po sebi ampak se mora vključiti v nek širši kontekst, v kulturni prostor, kjer se povezuje z različnimi ustvarjalnostmi. Slavko Podbrežnik Dobnik, je novinar, sicer pa snovalec številnih dogodkov, povezanih z vinom, tudi že uveljavljenega Salona Sauvignon. Kako in ali sploh take podporne dejavnosti pripomorejo k višji kulturni ravni, večji prepoznavnosti vina, k učinkovitejši prodaji in višjim cenam?

Vsi omikani narodi hočejo piti vino in to je evropska kultura, v Sloveniji pa je vino del nacionalne identitete, je bilo slišati. Vendar nismo prepoznani niti kot vinska destinacija, nismo povezani in o vinu ne govorimo z istim jezikom, zatrjuje novinar, raziskovalec in skrbnik Stare trte na mariborskem Lentu Stane Kocutar.

Najpomembnejša stična in hkrati kultura točka in svetovna atrakcija bi lahko bila ta edinstvena, najstarejša trta na svetu a iz tega nismo naredili čisto nič, čeprav, kot pravi kolega Kocutar…

Današnje civilizacije, tega sveta, si torej ne moremo predstavljati brez vina… Kako pa si v Štajerski turistični zvezi predstavljajo svet z vinom, brez katerega ne bi bilo (najbrž) niti naše civilizacije? Janja Viher, predsednica:

Tako je moderator Jože Rozman v pogovor pritegnil še Aleša Štegra, za katerega doslej ni znano, da bi se ukvarjal z umetnostjo vinarstva. S poezijo in vinom, pač…

Po nekaj več kot poldrugi uri je udeležencem okrogle mize, ki jo je menda zakrivil MC Salona Sauvignon in festivalskega dogodka Poezija okusov – prve ptujske vinske promenade Slavko Podbrežnik Dobnik, je govorcem – sončni pripeki navkljub – ostalo še nekaj potrpljenja in prijaznosti za pogovor s publiko. Udeležba na tem sobotnemu opoldanskem dogodku je bila prikladna a ne pretirana; sami domači bi upal reči. Radovednost pa ni prekašala splošnega razpoloženja, ki je obstalo nekako lebdeče, zapolnjeno s čustvi, občutji, informacijami in nedorečenostmi – nekje med vinom in umetnostjo. Upali smo, da si bomo pomagali še s kakšnim – za to oddajo – bolj uporabnim odgovorom, zato smo za našo rabo vprašali kar vse, ene in druge profesionalce, vinarje in umetnike – kaj bolj vabi na tak festival – ali vino ali poezija. Dočakali smo le povezovalčev odgovor, primeren tudi kot parola, geslo za na zid, ki se je odbil od samostanskih zidov nekam nad Dravo, in odprhutal z rekreativnim veslačem tja proti Ptujskemu jezeru. Skratka – nič bolj uporabnega, nikakršne domiselne refleksije ekspertov, ki so sodelovali na tem pogovoru, ne v prid kulturi, umetnosti, kaj šele v oprijemljivo spodbudo turizmu. Vsaj za zdaj… A pogovoru je bilo vredno prisluhniti – z vinom, vodo in z mnogimi prepričanji, skoraj tako, kot v antiki, ki je ena od zibelk simpozijev s simpozijati. In  (A) priložnosti za tovrstna iskanja bo gotovo še na pretek.

Preden pa smo se z oddajo preselimo še v Prekmurje na Petanjce v občino Tišina, kjer so tisto popoldne brali pesmi iraški pesnik in novinar v izgnanstvu Sameer Sayegh, pesnica Gaia Ginevra Giorgi iz italijanskega Piemonta in na dopoldanski Okrogli mizi o vinu in umetnosti že omenjeni velenjski poet Ivo Stropnik pa je treba reči, da je Podbrežnikov projekt Poezija okusov s promenado v starem mestnem jedru Ptuja tisto popoldansko soboto menda kar uspel. Kljub skromni promociji se je prvega tovrstnega potepanja med desetimi gostinskimi točkami z degustacijami izbranih vin ter z nekaj prigrizka in neobveznega srečevanja s poezijo udeležilo prek sto ljudi.

Pri Šiftarjevih, točneje na Vrtu spominov in tovarištva, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena in kjer domuje Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija s pravim botaničnim zakladom ter okoljevarstvenim in raziskovalnim poslanstvom pa smo posneli in v odkruških objavili sijajno pesniško branje Mosulčana, Benečanke in Velenjčana, božajoč s pokrajino ob Muri prežet pevski nastop Moire in kakopak – uradne nagovore s pohvalami organizatorjem festivala in nastopajočim.

V tem preletu skozi dogajanje na Vrtu spominov in tovarištva, ki ga je z Beletrino pripravila Šiftarjeva fundacija, ki si vsekakor zasluži celovitejši prikaz od tega, kot smo ga pripravili za to, že tako prek časovnih gabaritov preseženo oddajo, smo objavili tudi delčke nastopov pevke Mateje Ivanov – Moire, župana občine Tišina Ferija Horvata, skrbnika vrta in poslovodečega Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjana Šiftarja, kratek pogovor z dr. Boštjanom Žekšem, svetovalcem predsednika Republike Slovenije, ki je poleti praznoval 80-letnico.

Za prevodno interpretacijo Sameerjevih in Gajinih pesmi ter povezovanje pesniških nastopov sta poskrbeli marljivi Beletrini sodelavki Katja Šifkovič in Iva Ramuš Cvetkovič.

Po pesniškem in vinskem druženju na petanjskem Vrtu spominov in tovarištva smo se odpravili še na Veliko sklepno mednarodno pesniško branje in koncert dveh glasbenih  mojstrov Atanasovski na ptujski Vrazov trg. Znova pa smo Ptuj obiskali mesec dni kasneje, da bi z nekaj časovne distance lahko ocenili učinke umetniškega in kulturnega ustvarjanja na tamkajšnji turizem. Ne le ob Dnevih poezije in vina, kajti na Ptuju tako rekoč ne mine teden, ko imajo kak tovrsten dogodek. Naša zadnja sogovornica v oddaji je direktorica Zavoda za turizem Tanja Srečkovič Bolšec.

Oddajo, ki je nastala ob podpori javnih sredstev, ki jih z javnim medijskim razpisom zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije se podpisujemo Urška Pengov Bitenc, sodelavci Zavoda Za in glavni avtor Andrej Pengov. V avgustovskem in septembrskem produkcijskem obdobju pa je oddajo sooblikoval tudi Aljaž Pengov Bitenc.

Na svidenje do prihodnjič, ko smo namenjeni kar na tri konce naše domovine, če bo do tja zaradi epidemioloških omejitev sploh mogoče.

Comments are closed.