A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast; Baumgartner, GML in Süč, neodvisni kandidat

Dubravko Baumgartner, direktor Galerije-Muzeja Lendava: Po letošnji razstavi del Marca Chagalla se še pogumneje kot doslej pripravljamo na Velikane - vsakoletne razstave svetovnih mojstrov likovne umetnosti, na Mednarodno kiparsko (in tudi drugačne) likovne delavnice ter na Delavnico vlivanja v brona ter zdaj tudi že tradicionalni LindArta; Dejan Süč, neodvisni kandidat za župana in koordinator priprav na EPK 2025: Vseh pet županskih kandidatov v Lendavi je zavezanih tudi k pripravi konkurenčnega programa kandidature za EPK 2025; pomemben del njegove vsebine je tudi moj – za zdaj še predvolilni program; Opolnomočiti moram mlade, da se bodo prek njegovih vsebin tudi na sekundarni in terciarni družbeni ravni lažje zaposlovali doma ter s svojim znanjem prispevali k razvoju občine. Tudi tako bomo zmanjšali odseljevanje in povečali interes za življenje v Lendavi, občini in regiji.

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki je del celoletnega projekta z enakim naslovom, s katerim smo uspeli tudi na javnem medijskem razpisu; Tako nam Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz tega naslova zagotavlja del sredstev za njegovo izvedbo, ki jo bomo, kot kažejo predvolilne sondaže na terenu, sklenili že v prihodnjih nekaj dneh. Je sicer tudi nekaj možnosti, da bomo ta niz podaljšali v čas drugega kroga županskih volitev. Bodisi zaradi pomanjkanja časa nekaterih ključnih kandidatov v zadnjh dneh kampanje bodisi zaradi tega, ker kultura in umetnost pač še nista med ključnimi dejavnostmi, ki bi mogle odločilno vplvati na volilni izid. Čeprav je tudi res, da je interes lokalnih oblasti za ti dve – v gospodarskem in političnem pogledu še vedno podcenjeni dejavnosti – vsaj če ga merimo in primerjamo v deležih občinskih proračunov – ponekod pomembno izstopajoč; Tudi zato smo za zadnjo oddajo v tem ciklusu 16 oddaj, tokratna je predzadnja, izbrali eno od kulturnih institucij v mestu, kjer – kot kažejo različna merjenja javnega mnenja – ni težko uganiti, kdo bo najvejetneje znova prevzel župansko funkcijo. To je seveda Ljubljana, ki sodi med občine, ki kulturi in umetnosti namenja po županovi izjavi na predstavitvi kandidature 11% mestnega proračuna, kar jo uvršča med rekorderje; To trditev je treba sicer relativizirati, ker za natačno primerjavo, tudi v strukturnem pogledu, nimamo relevantnih podatkov iz vseh slovenskih občin; Drži pa, da država kulturi nameni okrog 2% proračunskih sredstev; Imamo pa podatke za Lendavo, kjer smo bili v preteklih dneh in tednih, večkrat in z razlogom; Njihov proračun je »težak« 17 miijonov in dobrih 300 tisoč evrov, od tega namenjajo 2 milijona in 822 tisoč kulturi, kar pomeni 16,3% občinskega proračuna. Od teh sokraj treh milijonov namenjajo dve tretjini investicijam, tretjino ali točneje 975 tisoč pa kulturnim in umetniškim programom.

Obmejno Lendavo, ki leži na območju med Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško smo obiskali tudi zato, ker je ena od štirih občin, ki se potegujejo za naziv Evropska prestolnica kulture, kot je to tudi Nova Gorica, kjer smo bili s prejšnjo oddajo. Na soočenje v tej konkurenci se načrtno pripravljajo že dlje časa, menda že poltretje leto, v času njegovega četrtega in zadnjega županskega mandata mag. Antona Balažeka. Kaj pričakujejo od priprav na morebitno zmago v tem izzivu, bomo zvedeli tudi v tej oddaji. Predvsem pa so trdno prepričani, da nič od vloženega v to tekmo, tudi če ne uspejo, ne bo zaman.

Lendava je skozi leta postala znana ne le po izjemni turistični posebnosti, ki se je sprva zdela kot investicijsko razmetavanje – razglednem stolpu Vinarium, pred dnevi pa ga je po treh letih in poldrugem mesecu obiskal že 300.000 obiskovalec, pač pa po nizu polletnih razstav velikanov svetovne likovne umetnosti. Zadnjih šest let si je bilo med majem in novembrom tako moč ogledati dela Alfonsa Muche, Rembrandta Harmenszoona van Rijna, Francisca de Goye in njegove Los Caprichos, pa Hommage Picassu, dela Joana Mirója in Recepte za nesmrtnost Salvadorja Dalíja ter letos Marca Chagalla in njegovo Stvarjenje in Biblijo. To razstavo so zaprli nekaj dni po našem prvem letošnjem obisku v Lendavi, ko smo obiskali in tamkašnjo Galerijo-Muzej.

Sprejel nas je kustos, umetnostni zgodovinar in direktorjev pomočnik Atilla Pisnjak. Pod njegovim vodstvom smo si še pred pogovorom z direktorjem Dubravkom Baumgartnerjem, ogledali ta Chagallov opus in ob tem izvedeli za marsikatero zanimivo podrobnost iz njegovega umetniškega, partijsko-političnega in zasebnega življenja.

Za natančen ogled Chagallovega stvarjenskega in biblijskega opusa je treba imati dovolj časa. Ko sva si ga v nekoliko bolj pospešenem tempu vendarle skoraj do konca ogledala, so naju prekinili srednješolci enega bližnjih srednješolskih centrov. S kamero smo se preselili v direktorjevo pisarno, ki je, bogvedi zakaj, ne le prijetno delovno okolje, pač pa tudi simpatično malo razstavišče ali morda celo priročen depo, majhno skladišče.

Po pogovoru z direktorjem Baumgartnerjem smo skupaj odšli do vznožja grajskega hriba, kjer se v nekdanji šoli, ki je zdaj v lasti Galerije-Muzeja, vsako poletje, tja do jeseni odvijajo kiparske, livarske, kamnoseške, slikarske, skratka ustvarjalne delavnice. Nekdanje učilnice, kabinete, pisarne in zbornico so preuredili v kiparske in slikarske ateljeje, kjer ustvarjajo udeleženci vsakoletne, letos že 46. mednarodne likovne kolonije, ob našem obisku pa sta svoji deli finiširala udeleženca letošnjega LindArta Petja Novak z v armirani beton vlitim kipom Angelsko slavje, njen mentor je doc. prof. Metod Frlic, ALUO Univerze v Ljubljani in s sijajnim, iz svetleče kovine in iz skoraj 300-tih delcev sestavljenim votlim in presvetljenim Globusom mladi kupar Mihály Gyurcsovicz iz Budimpešte.

Dubravka Baumgartnerja smo tako kot vse naše prve sogovornike v teh oddajah ob koncu pogovora prosili, da zastavi vprašanje, ki najbolj zadeva njegovo delovanje, v tem primeru vodenje Galerije-Muzeja Lendava, in na katerega mora po njegovem mnenju odgovoriti kateri od petih kandidatov za župansko fukcijo v novem mandatu. V Lendavi imajo, potem ko se je dosedanji župan mag. Anton Balažek odpovedal ponovni kandidaturi, pet kandidatov za županski stolček: nekdanji SMC-jev poslanec Franc Laj, kandidat desnice Janez Magyar, neodvisna kandidata Mihael Kasaš in Igor Kulčar, ter 28-letni Dejan Süč, ki tudi kandidira kot neodvisni kandidat s svojo listo in podporo volivcev.

Mimogrede – mag. Balažek je za prvi županski mandat leta 2003 kandidiral na listi LDS, v drugi mandat pa se je podal kot neodvisni kandidat. Takrat je bil izvoljen z 90% podporo, v drugi in v tretji mandat se je podal z neodvisne pozicije, za četrtega pa se moral potruditi še v drugem krogu. Na teh volitvah se je odločil prevzeti odgovornost nosilca kot prvi na Desusovi kandidatni listi za občinski svet.

V pogovoru z g. Baumgartnerjem je bilo sicer težko natančno ugotoviti, koliko denarja potrebuje zavod GML za delovanje; ustavila sva se nekako pri (najbrž še vedno prenizkem) znesku 300.000,- €, pa še nismo bili pri koncu. Kot eden od javnih zavodov na področju kulture in umetnosti v občini bodo zanesljivo sodelovali tudi pri oblikovanju programa EPK 2025. Zato je našega prvega sogovornika zanimalo predvsem, kako močno bo občina v vseh teh letih priprav na to kandidaturo in še posebej, če jim uspe, podprla delovanje njegovega zavoda? Vprašanje je namenil vsem kandidatom za novega lendavskega župana, posebej pa ga je naslovil Dejanu Süču, ki kot občinski koordinator priprav najbrž najbolje od vseh pozna vprašanja, ki jih pred Lendavo postavlja kandidatura za EPK 2025.

Intervju z gospodom Süčem, zgodovinarjem in geografom, ambicioznim Lendavčanom, po poreklu iz skupine Moravskih Hrvatov, za katerega pravijo, da je novi Pahor (Borut, kakopak) in nima za seboj ZSMS ali KPS, ima na svoji nestrankarski listi skupino ambiciznih mladih hkrati pa tudi izkušenih ljudi, sva začela z vprašanjem, ki mu ga je namenil direktor Galerije-Muzeja Dubravko Baumgartner.

Z gospodom Süčem sva precej govorila o dogajanjih in dejavnostih, povezanih s kandidaturo za EPK 2025, pri čemer ga najbolj vznemirja premislek o programu, ki mora naslavljati ne le ozko pojmovane kulturne vsebine pač pa vsa glavna razvojna vprašanja občine, predvsem tista, ki bi mlade na tem področju odvrnila od odseljevanja, jim zagotavljala preživetje in uravnotežila demografske trende. Prepričan je, da mora nastajajoči program za EPK vsebovati tudi sporočila in vsebine za varnejše, bolj čisto in perspektivnejše okolje v občini in regiji. Čeprav se sicer šteje med kulturnike, vendar ne med umetnike, zatrjuje, da je ta projekt širši, kot ga mogoče razumejo kulturniki. To je vsekakor lahko tudi gospodarski projekt, odvisno od tega, kako se probleme naslvlja. In EPK je vsekakor priložnost tudi za kaj takega.

To je bila, predzadnja oddaja iz niza s skupnim naslovom A propos: Kultura in umetnost, politika in oblast, ki nastaja tudi s pomočjo javnega denarja, dodeljenega na podlagi medijskega razpisa Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Naša glavna sogovornika sta bila Dubravko Baumgartner, direktor Galerije-Muzeja Lendava in Dejan Süč, koordinator občinskega projekta kandidature za EPK 2025 in neodvisni kandidat za župana Lendave. V oddaji pa so sodelovali še kustos muzeja Atilla Pisnjak ter mlada kiparja Petja Novak iz Ljubljane in Budimpeštanec Mihály Gyurcsovicz,

Oddajo smo pripravili Urša in Aljaž Pengov Bitenc ter glavni avtor Andrej Pengov, pri postprodukciji pa je sodelovala ekipa Zavoda Za. Fotrafije in faksimili, uporabljeni v tej oddaji, so povzeti iz arhiva in s spletnih strani Galerije-Muzeja in Občine Lendava.

Prihodnjič bomo ta niz oddaj končali. Če bo vse po sreči, bo to – vsaj tako smo načrtovali – v Ljubljani. Naša prva sogovornica bo direktorica ljubljanskega Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih Vika Potočnik, nekdaj tudi ljubljanska županja, ki bo, kot kaže, naslovila svoje vprašanje najbolj izpostavljenemu županskemu kandidatu v glavnem mestu – Zoranu Jankoviću. Vprašanje bo namenjeno kandidatu, odgovor pa nas bo morda dosegel šele potem, ko bo volilni rezultat že znan, čeprav si ga želimo vsaj do dneva-2 pred volitvami.

Prijazen pozdrav do takrat!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *