A propos ob 15h: Cafe Dada – premiera na Mali sceni MGL

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega s četrtkovo premiero gledališkega dogodka Cafe Dada vstopajo v sklepno obdobje prvega stoletja dadaizma, umetniškega izražanja in ustvarjalnega sloga, katerega silovitost se je iztekla že po sedmih letih. O tem smo se pogovarjali v tokratni oddaji A propos: ob 15.h, ki je del projekta, podprtega tudi z javnim denarjem, ki ga zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Kljub temu, da je tisto, kar imenujemo Dada, nastalo sredi prve svetovne vojne in zamrlo že leta 2013, ni nikoli zares potonilo, ni se porazgubilo, ostalo je – čeprav zaradi neprilagojenosti, bojevitosti in revolucionarnosti ter narodnostne opredeljenosti (njegovi nosilci so bili zvečine Nemci, švicarski in nemški ter – kar zveni povsem neverjetno – tudi Romuni), pogosto zaničevano in označevano kot zavržno. K temu je po svoje prispevalo tudi prepričanje, da je to gibanje, ki hoče biti umetnost, pravzaprav njeno nasprotje, nekaj, kar nima notranjega sporočila, filozofskega premisleka ali morda celo programa. Ampak: preživelo je kot izročilo, kot arhetip iz tistega časa in kot zelo proučevan in skozi nekatere ustvarjalne prakse znotraj posameznih umetniških disciplin in filozofskega premišljevanja – upoštevanja vreden eksperiment, ki je pridobil lastnosti ustvarjalnega multidisciplinarnega sloga.

Avtorji te predstave, do katere je bila sprva zadržana tudi direktorica in umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor, zagotavljajo, da ima – čeprav jo sestavlja niz posameznih dadaističnih, »odštekanih« kabarejskih peformansov – svojo notranjo dramaturško strukturo, zgodbo z zapletom, vrhom in razpletom. Uporabljena so vsa »klasična« gledališka izrazna sredstva. Če so uporabljena tudi sodobnejša, še ne vemo, Moramo počakati na premiero. Prizorišče je za razliko od kar nekaj predstav v različnih gledališčih v zadnjih nekaj mesecih, polno scenskih elementov, odpuljeno oblikovanih ali opremljenih lutk in inštalacij, maska je bogata, kostumi premišljeni tako v vsebinskih kot časovnih razsežnostih. Oblikovano je kot kabaret, gostišče posebnega tipa, z malimi mizicami tam, kjer je ponavadi prostor samo za igralce in kjer bo tokrat tudi publika, igralci in igralka – ja samo ena med njimi je ženska – pa nastopajo na k stenam stisnjenih odrčkih in seveda med kabarejsko publiko.

O Dada, dadaizmu, dadaistih, ki imajo privržence tudi med slovenskimi ustvarjalci – tako med Irwini, ki jih je navduševal Hugo Ball, ključni mož izvirne šesterice ter utemeljitev filozofije tega gibanja, kot tudi tisti med katerimi izstopa Marko Brecelj – smo se pogovarjali z avtorjem in režiserjem predstave Cafe Dada Jašo Kocelijem, ki se je z »…energijo mladih, ki ne vedo, kako biti mlad…«, srečal že med študijem režije na AGRFT, ko je prevedel dramo Tristana Tzaraja in edino igralko v tej zasedbi Nino Rakovec, novo članico ansambla MGL. Razkrili smo marsikaj, kar je bilo doslej o Dada in njeni skupini manj znanega, dodobra sta nam predstavila predstavo, njen študij, ustvarjalce in pričakovanja. Povedala pa sta tudi kaj bolj osebnega in Nina je posebej za našo oddajo poskrbela za svetovno premiero dadaistične simfonije v njeni izvedbi.

Kar bomo videli v četrtek – in potem še, verjamemo, mnogokrat, je nekaj, kar smo v tokratni oddaji označili kot »oprijemljiva iluzija«. Tistih šest, ja, prekucniških umetnikov, je pred skoraj stotimi leti so na Spiegelgase 1 v Zuerichu, kjer je bil in je znova danes Cabaret Voltaire in ko je v isti ulici je prav takrat bival tudi Lenin, je tako kot on, hotelo spremembo, hoteli so biti opaženi. Ampak – kot zapiše v eseju DADAdnes (Tri teze) Miklavž Komelj v gledališkem listu, ko navaja A. Bretona »Dada bo obstala samo tako, da bo nehala obstajati«. Tako se ji je tudi zgodilo. In zdi se, da se bo tudi v tej predstavi uresničilo prav tam zapisano, da je bila etika Dade v tem, da ni eksploatirala možnosti, ki jih je odprla, ampak se je spopadla z nemogočim.

Študij in nastajanje predstave Cafe Dada so podprli Veleposlaništvo Švice, Švicarski kulturni sklad Pro Helvetia in Slovenske železnice tudi tako, da so ustvarjalcem omogočili študijsko potovanje tja v pravo Dadajino okolje, v Kabaret Voltaire, kjer je bil vrhunec njihovega obiska spontan nastop z eno od točk predstave v nastajanju v nabito polnem lokalu ter gostovanje
direktorja današnjega Cabareta Adriana Notza na današnji javni predstavitvi projekta na Mali sceni MGL.
Ob Nini Rakovec igrajo še Matej Puc, Domen Valič, Jernej Gašperin, Jure Henigman in kot gost Jure Kopušar, predstavo so raziskovali in soustvarjali tudi dramaturginja Eva Mahkovic, scenograf Darjan Mihajlović Cerar, kostumografka Branka Pavlič, glasbenik Miha Petric in vizualna umetnica Lenka Đorojević. Za jezikovno podobo je skrbel lektor Martin Vrtačnik, svetlobo pa je oblikoval Boštjan Kos.

Tokratno oddajo pa sta ob gmotni pomoči javnih sredstev, zagotovljenih iz medijskega razpisa Ministrstva za kulturo pripravila in realizirala Aljaž Pengov Bitenc ter avtor in spraševalec Andrej Pengov.