A propos ob 15h: Knjiga v službi njenega veličanstva

Pozdravljeni, spoštovane in cenjeni, v današnji oddaji A propos ob 15, ki jo je finančno podprlo ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Danes bomo na nek način v službi njenega veličanstva. Cankarjeva založba je namreč pred nekaj urami predstavila knjigo kraljica Elizabeta II avtorice Sally Bedell Smith, ki jo je v slovenščino prevedla Marjana Karer. Elizabeta II. je britansko krono prevzela leta 1953 in je monarhinja z najdaljšo vladavino v dvajsetem stoletju. Dlje od nje vlada le še tajvanski kralj Rama IX. Kraljica Elizabeta II je s Slovenijo na tak ali drugačen način povezana že vse od sedemdesetih let, ko je v Buchinghamski palači sprejela maršala Tita, ki naj bi – tako pravi anekdota – prisotne presenetil z igranjem Chopina, kraljico pa očaral z uglajenostjo, ki je od avtokratskega voditelja socialistične države v razvoju niso pričakovali.

A začnimo z zanimivostjo: po besedah prevajalke Marjane Karer, v slovenščini imena tujih članov kraljevih rodbin zapisujemo in izgovarjamo v izvirniku, medtem ko imena kraljev in kraljic ter drugih kronanih glav – slovenimo.

Britanski veleposlanik v Sloveniji Andew Page je v družbi urednika Tineta Logarka predstavil svoje poglede na knjigo in med drugim dejal, da je Slovenija ena redkih držav, ki jo je obiskal celoten ožji britanski dvor. Na različnih obiskih so bili v naši državi vsi kraljičini otroci, od prestolonaslednika Charlesa leta 1998 do Princa Phillipa, grofa Wesseškega pred nekaj meseci. A vrhunec je gotovo bil obisk kraljice Elizabete leta 2008, ko ji je naša država simbolično podarila lipicanca in ko se je zgodil tudi tisti, kasneje zelo medijski napihnjeni pripetljaj, v katerem jo je ob pregledu častne straže takratni predsednik Türk za hip zadržal, da je orkester lahko odigral koračnico. Urednik knjige Tine Logar ob tem dodaja

Monografija je polna tovrstnih anekdot, saj je avtorici po eni strani uspelo osvetliti Elizabeto II. kot hčerko kralja Jurija VI, ki je to postal po naključju, kot ženo, ki se je poročila iz ljubezni in ima z možem, princem Phillipom še vedno zelo pristen odnos, mati štirih otrok, ki so bili pogosto središče ljubezenskih in drugih škandalov in kot babico, ki je v času od izida knjige v angleščini postala že prababica. Na drugi strani pa je to monarhinja, ki ne sme imeti političnih preferenc, ki mora vedno zastopati vladno stališče in ki – nenazadnje – nima niti volilne pravice.

Knjiga je tako po eni strani biografija, po drugi pa politična zgodovina druge polovice dvajsetega stoletja, časa, v katerem je svoj prostor pod soncem našla tudi neodvisna Slovenija.

Tokratno oddajo sva pripravila Aljaž Pengov Bitenc in Andrej Pengov, zvokovna obdelava Nina Radoš, post-produkcija Urša Pengov Bitenc.