A propos ob 15h: Othello. Premiera v četrtek, začnemo na Cipru

V tokratni oddaji A propos: ob 15.h, ki jo pripravljamo ob podpori javnega denarja, pridobljenega na medijskem razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, se bomo – tudi ali predvsem s pomočjo naših sogovornikov – gledaliških igralcev Primoža Pirnata in Vincenca Lotosa Šparovca – odpravili na ljubezensko popotovanje na Ciper. Zakaj že prav tja? Saj se pravi Shakespearjev Othello začne v Benetkah.

O tem posegu v besedilo igre, pravzaprav ljubezenske drame, kjer menda vsi storijo katastrofičen konec – menda zato, ker to v tokratnem Othellu morda ni čisto res – so nam pojasnjevali na današnji novinarski konferenci v Klubu MGL, nekaj pomembnih podrobnosti pa sta nam povedala tudi Jago in Cassio, se pravi Pirnat in Šparovec. Primož Pirnat, ki v tej igri, ki jo bodo v četrtek zvečer premierno uprizorili na velikem odru MGL, upodablja ta zarotniški lik Othellovega častihlepega praporščaka, jeznoriteža in ljubosumneža, Vincenc Lotos Šparovec pa mladega in perspektivnega ter uglajenega praporščaka admirala Othella.

Temnopolti Othello, ki ga igra Sebastian Cavazza, ki mu južnaške, z morskimi viharji načete kože v gledališki maskirnici najbrž ni niti treba preveč »popravljati« za rabo v tej predstavi, je zanesljiv in neustrašen mavrski vojskovodja, ki služi beneškemu dožu in uživa veliko mero spoštovanja, čeprav se nekje globoko v sebi zaveda, da nikoli ne bo »zares eden od njih« – so (med drugim) zapisali v gradivih za predstavo. Ko se s senatorjevo hčerko Desdemono, igra jo Viktorija Bencik Emeršič, iskreno zaljubljena na skrivaj poročita, se njen oče silno raztogoti. Nastane niz zapletov, ki, odigrani v sodobni odrski maniri, z igralci in igralkami, oblečenimi v kostume, ki so bližje našemu času in z močno skrajšanim Shakespearjevim v visokem jeziku govorjenim besedilom, ki so mu dodali tudi precej svojega, na vajah nastajajočega pogovornega, pripeljejo to igro – ljubezensko dramo – do bridkega konca.

Na premieri nas čaka presenetljivo prazen oder, nekaj rekvizitov, med katerimi je tudi šolska kreda, naštudirani in s skoraj krvavim potom spoteni gib, igralski izraz posebne vrste, glasba znanih in manj znanih melodij mediteranskega formata, čarobna svetloba, kakšna zavesa več, dobro uigrana igralska druščina, ki se ji pridružita tudi člana ponavadi nevidnega dela ekipe, odrezav a dobrosrčen in domiselni režiser in analitična, študiozna in drzna dramaturginja ter natančna skrbnica govora. Dramatičnosti in tragedičnosti navkljub – so vsi liki, kaj šele igralke in igralci – samo ljudje. Ja, tudi smejejo se. In jokajo, kar sodi k bolečini in k sreči.

Othello je bil na slovenskih gledaliških odrih uprizorjen trinajstkrat, prvič 3. marca 1896 v SNG Drama Ljubljana. V Mestnem gledališču ljubljanskem ga je leta 1974 na oder postavil Franci Križaj, usodno trojico pa so odigrali Dare Ulaga, Vladimir Skrbinšek in Marijana Jaklič Klanšek. V tokratni zasedbi pa so ob že imenovanih še Judita Zidar, Jaka Lah, Janez Starina, Tina Potočnik, Borut Jenko in Neva Mauser Lenarčič. Prevajalec je bil Milan Jesih, Režiser Jernej Lorenci, dramaturginja Petra Pogorevc, scenograf Branko Hojnik, kostumografka Belinda Radulović, skladatelj Branko Rožman, koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek, lektorica Maja Cerar, oblikovalci svetlobe Branko Šulc, Branko Hojnik, Jernej Lorenci, študijsko pa sta kot asistent režiserja in asistentka dramaturginje sodelovala še Žiga Divjak in Katja Černe. Za glasbo na posnetku pa je zaslužen orkester Mandolina Ljubljana z dirigentom Andrejem Zupanom.

Oddajo A propos: ob 15. h smo pripravili Aljaž Pengov Bitenc, ki je poskrbel za režijo in produkcijo, Nina Radoš, ki je obdelovala zvoka, Urška Pengov Bitenc, katere delo je postprodukcija in avtor oddaje ter spraševalec Primoža Pirnata in Vincenca Lotosa Šparovca – Andrej Pengov. Tudi to oddajo smo pripravili z gmotno pomočjo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Znova se vidimo in slišimo že v četrtek, 28. novembra, prav na dan, ko bo zvečer v MGL-ju premiera Othella, v naši oddaji pa bo nastopil Branko Završan z zdaj že znamenitim, čeprav pri nas še nevidenim filmom TIR – Transport Internacional Routier.