A propos: Slovenska umetnost prek meja; Mednarodna likovna kolonija v Monoštru – tudi za gospodarski razvoj manjšine v Porabju.
|
To je Radio KAOS in sklepna oddaja A propos iz letošnjega niza Slovenska umetnost prek meja, ki smo jo pripravili tudi s pomočjo denarja, ki ga je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega medijskega razpisa. Nastajala je kar dobre štiri mesece, tudi zato, ker smo z njeno vsebino ciljali na tradicionalno druženje likovnih ustvarjalcev, 18_mednarodno kolonijo v Mnonoštru, središču Slovencev, ki živijo v Porabju na Madžarskem; To srečanje likovnih ustvarjalcev se je začelo v prvi dekadi avgusta, trajalo je deset dni, sklenilo se je otvoritvijo razstave sredi novembra, končuje pa se čez nekaj dni, v prvem tednu po Novem letu, ko bodo razstavo v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru tudi zaprli in tamkajšnji galerijski prostor pripravili za nov umetniški dogodek.
V oddaji smo se pogovarjali z dvema sogovornicama in štirimi sogovorniki; vsi so ali pa so bili neposredno vpeti v to mednarodno odmevno kreativno dogajanje, življenje in ustvarjanje Slovencev prek meje; Narodnostna statistika in dejstva v številkah so na prvi pogled vse prej kot spodbudna, vendar so dobra podlaga za učinkovito organiziranje življenja slovenske skupnosti v Porabju; V spletni različici oddaje navajamo nekaj več podatkov, o katerih, vsak s svojimi poudarki, govorijo tudi naši sogovorniki, sodelujoči v oddaji.
Porabski Slovenci so manjšina, ki živi v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ob ali do reke Rabe, med avstrijsko in slovensko mejo. Po madžarskem popisu prebivalstva iz leta 2001 jih je 3.108 govorilo slovensko, 3.429 pa jih je navedlo, da so slovenskega porekla (povzeto po Wikipedii).
Deset let pozneje, torej leta 2011, pa je slovenščino kot materni jezik izbralo le še 1.723 prebivalcev, za slovensko narodnost pa se jih je izreklo 2.385. Porabska slovenščina, samosvoje arhaično narečje, torej izginja, vse manj je govorcev tega posebnega jezika. Tudi danes se ta slika še kar naprej spreminja, saj so ljudje, zlasti mladi in njihova pokrajina pod močnim pritiskom globalizacije in neenakomernega gospodarskega razvoja. Jezik in kultura tako ostajata narodnostno pribežališče ter ustvarjalno in promocijsko polje hkrati.
Še pred koncem avgusta smo se torej odpravili proti Monoštru, vendar smo se za naš prvi stik s kulturo in umetnostjo Porabskih Slovencev ustavili kar v Murski Soboti. Tam, ob Soboškem jezeru, kjer stoji za kulturno, izobraževalno in poslovno rabo s Svetovne razstave v Milanu Expo 2015 prenešeno poslopje z imenom Expano, se je s skupino mladih iz Porabja prav takrat mudila Andreja Kovacz, maja meseca izvoljena nova predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je na predsedniškem mestu nasledila dolgoletnega legendarnega predsednika Jožeta Hirnöka. Takoj za Vrati v Pomurje, kakor so poimenovali ta regijski promocijski center, smo se z gospo Kovacz srečali zato, ker so prav tisti dan s skupino otrok obiskali Mursko Soboto; z njimi je tiste počitniške dni sicer preživljala na mladinskem izobraževalniem taboru v Markovcih pri Ptuju.
Andrej Kokot, pesnik, glasbenik ter novinar in sodelavec Radia KAOS je gospo Kovacz najprej vprašal o zahtevnosti nalog, ki so ji naložene s predsedovanjem Zvezi Slovencev na Madžarskem.
V oddaji objavljamo nekoliko skrajšani posnetek pogovora, ki ga z zapisom in delnimi povzetki dopolnjujemo na spletni strani.
Prvi del pogovora Andreja Kokota z gospo Andrejo Kovacz se je nanašal tudi na organiziranost in delovanje slovenske skupnosti na Madžarskem, tudi s kratkim pregledom poti, prehojene v času do političnih sprememb po letu 1990. In znova se je pokazalo, kako pomembna je skrb za narodovo kulturo in umetnost…
Zanimiva je tukajšnja izkušnja z učenjem slovenščine med mladimi in najmlajšimi, pri čemer se dogajajo nepotrebne napake s tem, ko jim ne pustimo da se po svoje razgovorijo, slovničnim in pomenskim napakam navkljub.
Andrej Kokot in Andreja Kovacz sta kar nekaj časa namenila tudi pogovoru o TV oddaji, ki jo madžarska televizija namenja slovenski manjšini v Porabju, delovanju tednika Porabje in bogoslužju, ki od premestitve nekdanjega slovenskega župnika drugam poteka v madžarščini, kljub temu pa poskrbijo, da v Monoštru mašujejo slovenski župniki, ki pridejo v Porabje iz murskosoboške škofije, tako da poskrbijo za maše v slovenščini.
V drugem delu pogovora pa sta se dotaknila tudi konkretnih kulturnih in umetniških projektov, med katerimi je bila med večjimi in zahtevnejšimi Mednarodna likovna kolonija, ki se je odvijala v prvem delu avgusta, prev v dneh torej, ko smo se srečali in pogovarjali z gospo Andrejo Kovacz v Murski Soboti.
Preden pa smo z ekipo oddaje A propos: Slovenska umetnost prek meja zapustili Mursko Soboto smo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem prosili, da vse, ki to oddajo spremljajo, v porabščini povabi v Monošter in druge slovenske kraje v Porabju.
V te kraje, čez Muro in do Rabe smo se vrnili v začetku septembra, ko so se Slovenci v Monoštru že pripravljali na jesenske aktivnosti. Obiskali smo nekdanjega predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki je organizacijo vodil skoraj 30 let. V pogovoru z našim sodelavcev Alešem Kardeljem je sodelovala tudi ena od dveh sekretark te organizacije gospa Nikoletta Vajda Nadj. Povabila sta nas v podpredsednikovo pisarno v poslopju, kjer ob Slovenskem kulturnem in informacijskem centru delujejo tudi druge slovenske organizacije, o katerih je govorila že predsednica gospa Kovacz, med drugim je tu tudi Hotel Lipa s ponudbo domače kulinarike in lepo urejenimi hotelskimi kapacitetami. V tem poslopju je tudi prostor za različne kulturne dejavnosti, med katerimi so seveda tudi razstave na katerih že 18 let sodelujejo udeleženci mednarodne likovne kolonije.
Prijaznega vabila v Monošter, v slovenski hotel Lipa in k rojakom v Porabje in v njihove institucije smo bili seveda zelo veseli in se v upanju, da se bomo novembra udeležili otvoritve ali pa si razstavo del, ki so jih ustvarili likovniki na 18. Mednarodni koloniji, ogledali vsaj enkrat do januarja, odpravili nazaj v Slovenijo. Kmalu za mejo sta nas v tamkajšnjem gradu, kjer domujeta Galerija in muzej Lendava, sprejela Franc Gerič, nekdanji direktor te ustanove in akademski slikar Dubravko Baumgartner, ki to ustanovo vodi od maja 2018. Na gospoda Geriča in njegova prizadevanja pri ustanovitvi in delovanju tamkajšnje Mednarodne likovne kolonije nas je opozoril že naš prejšnji sogovornik podpredsednik ZSM v Monoštru g. Hirnök, gospod Baumgartner pase kolonije kot slikar in kot oblikovalec razstavnega kataloga udeležuje že od njene ustanovitve.
Ko je Franc Gerič omenil, da novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem in monošterskega župana držijo za besedo, je s tem seveda mislil ne le na 18-letno tradicijo, umetniško in kulturno izročilo Mednarodne likovne kolonije, pač pa predvsem na obljubo, da bo to središče Porabja končno dobilo slovensko umetniško galerijo v mestu – središču Porabskih Slovencev.
O tem nam je pripovedoval tudi naš zadnji sogovornik v tej oddaji dr. Boris Jesih, ki je bil do letošnjega avgusta generalni konzul Republike Slovenije v Monoštru in ki smo ga povabili v oddajo še za časa njegovih konzularnih dolžnosti, v naš studio pa je utegnil priti šele po tem, ko je že predal dolžnosti novi slovenski generalni konzulki v Porabju gospe Metki Lanjšček.
Sredi novembra so potem v Monoštru tudi zares odprli razstavo del, ki so nastala na letošnji 18. mednarodni likovni koloniji in ki so jo – ob finančni podpri Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS ter sklada Bethlen iz Budimpešte – s skupnimi močmi pripravili Zveza Slovencev na Madžarskem in Občina Monošter. V dneh med 7. in 16. avgustom je tam ustvarjalo deset umetnikov. Sedem jih je bilo, kot nam je v pogovoru že povedal Franc Gerič, iz Slovenije, po eden pa iz Madžarske, Romunije in Hrvaške. Iz Slovenije so bili Dubravko Baumgartner, tudi naš sogovornik v tej oddaji, Endre Göntér, Ferenc Király, Vida Praznik, Darja Štefančič, Robert Jurak in Ludvik Pandur, iz Madžarske je sodeloval György Csuta, iz Romunije Gábor Bíró, Mateja Rusak pa je prišla iz Hrvaške.
Otvoritev se je zgodila kar na dveh lokacijah. Pri ribniku, ki se nahaja v monoštrskem mestnem parku, so odkrili železno skulpturo Roberta Juraka Rabarica, kip železne ribe,
na glavnem dogodku v galeriji Slovenskega kulturnega in informativnega centra pa je razstavo odprla generalna konzulka Republike Slovenije v Monoštru Metka Lajnšček, uvodni nagovor in strokovno predstavitev razstavljenih del pa je imela umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
To je bila zadnja oddaja v nizu enajstih s skupnim naslovom A propos: Slovenska umetnost prek meja. Sodelovali so vodilni Zveze Slovencev na Madžarskem Andreja Kovazc,
predsednica, Jože Hirnök, podpredsednik in Nikoletta Vajda Nadj, ena od dveh sekretark te manjšinske organizacije v Porabju, Franc Gerič, glavni izvršni organizator in neke vrste kurator Mednarodne likovne galerije v Monoštru, Dubravko Baumgartner, akademski slikar, udeleženec kolonije in direktor Galerije-muzeja Lendava ter nekdanji generalni konzul RS na Madžarskem dr. Boris Jesih. Pripravili smo jo Andrej Kokot in Aleš Kardelj, oba radijska novinarja in naša sodelavca v tem projektu, redaktorska, tehnična in postprodukcijska sodelavka, tudi novinarka in organizatorka, oblikovalka zvoka in videa Urška in Aljaž Pengov Bitenc, odgovorni urednik Radia KAOS ter glavni avtor, redaktor in urednik projekta Andrej Pengov. Gradiva in pogovori so s pomočjo ustanov in organizacij v katerih delujejo naši sogovorniki, nastali v naši produkciji, fotografije posnete na 18. Mednarodni likovni koloniji v Monoštru je prispeval Franc Gerič, fotografije z otvoritve razstave smo povzeli s spletne strani ZSM www.zveza.hu/si, nekatere, povezane z vodenjem slovenskega konzulata in delovanjem nove konzulke gospe Metke Lajnšček v Monoštru pa s spletne strani MZZ oz. konzulata.
V nizu oddaj s skupnim naslovom A popos: Slovenska umetnost prek meja, ki je bil celoletni projekt uredništva Radia KAOS, smo pripravili in realizirali z enajstimi oddajami, v katerih smo predstavili izbrane umetniške, ustvarjalne ali organizacijske dosežke slovenskih umetnikov prek državnih meja, takoj za mejo na štirih njenih koncih – v Italiji, Avstriji, Madžarski in na Hrvaškem pa tudi nekaterih sredi Evrope, v Nemčiji in Luxemburgu tako, da smo se posvetili likovnemu ustvarjanju, tudi sodobni vizualni umetnosti, književnosti, filmu, gledališču, glasbi in ljubiteljski umetnosti ter organizacijskim in menedžerskim naporom za njihovo delovanje.
Hvala za vašo pozornost in vse dobro v prihajajočem letu 2020! Srečno!