A propos, Umetnost: Milko Lazar, Svetlana Makarovič in Deseta hči

Krstna uprizoritev bo v petek, 15. maja, v glavni operno-baletni hiši v državi.

V tokratno oddajo A propos, Umetnost! smo povabili slovenskega skladatelja in pianista Milka Lazarja, avtorja operatorija v desetih slikah, ki ga je zložil po libretu Svetlane Makarovič. Krstna izvedba bo v petek, 15. maja 2015 v opernem gledališču SNG Opera in balet Ljubljana.

Repertoarno sezono 2014-2015 bodo v naši glavni operni hiši v državi po italijanskem klasicizmu, pozni nemški romantiki, francoskem ‘verizmu’ in ruski romantiki po skoraj treh letih znova in končno spet navezali na slovensko ustvarjalnost. Pred tem smo junija 2012 prav tam videli in slišali opero Ljubezen kapital Janija Goloba – po libretu in v režiji Vinka Moederndorferja. Tokratno operno noviteto pa z obema formatoma (glasbenim in besedilnim) namenjajo širokemu krogu občinstva vseh starosti.

Milko lazar nam je v pogovoru razkril tudi nekaj skrivnosti, ki jih avtorji, ustvarjalci, ponavadi prihranijo samo zase in za svoj najbližji krog prijateljev in sodelavcev. Prvič smo pravzaprav slišali, kako pomembno je, ko pisec besedila – v našem primeru je to pesnica in pisateljica – in skladatelj somislita; mislita, premišljujeta in ustvarjata skoraj kot eno. Dne samo, da se razumeta, da to razumno, lepo in strastno (v umetniškem smislu, da ne bo pomote…) oblikujeta v umetnino.

Že Milkova izmišljija »operatorij« je nekaj, kjer sta se – kljub temu, da sta rojena in odraščala v četrt stoletja različnih prostorih – morala razumeti, saj te skovanke in večpomenke (še) ne najdete v slovarjih. Vsaj za operno, glasbeno in pesniško rabo ne.

Na naše vprašanje na predstavitveni novinarski konferenci pred nekaj dnevi, kje je tu erotika ali vsaj strastna ljubezen, je bilo v odgovoru razumeti, da je vprašanje prezgodaj postavljeno, saj bo občinstvu omogočeno, da to delo doživlja in doživi – ja, tudi humorno, lahko tudi socialno tenkočutno, morda tudi z čustvi žalosti… Zagotovo pa bodo lahko razumeli do potankosti izbrušeno in izluščeno, občemu razumevanju dostopno univerzalnost medčloveške ljubezni in čutnosti. Milko lazar jo je odkril že v otroških, mladeniških letih v slovenskem prabesedilu, ki ima prvotni izvor na Gorenjskem in ki je starejše od Brežinskih spomenikov. Zagotovo pa jo najdemo v mitski, že kar arhetipski strukturi ljudskega izročila o deseti hčeri.

Za to delo si je – s soglasjem Svetlane Makarovič, seveda, izmislil tudi del besedila, nekakšen novorek, kjer ima vsaka beseda notranjo spevnost in tudi konkretni, uporabni pomen (v različnih jezikih in njihovi rabi). Pojejo ga cigani ob odhodu s prizorišča, potem, ko so že vse pozdravili. Njihova naloga je namreč ozdraviti svet – ne glede na to kako in koliko se čez nered v lastni hiši (v zdravstvu) pritožuje sodobno zdravilstvo.

Praizvedbo bo režiral umetniški vodja opere Rocc, ki se kot režiser z izkušnjam v različnih evropskih opernih hišah v glavnem posveča sodobni operi. Tokrat se bo približa tudi enemu od njegovih osnovnih poklicev – oblikovalskemu, saj je prevzel tudi nalogo scenografa. In prvič po prenovi ljubljanske operne hiše bodo uporabljene možnosti odra ali njegovih delov na različnih, tudi zelo visokih nivojih.

Glasbeni vodja in dirigent predstave bo Marko Hribernik, kostumi so delo gstujočega kostumografa Mira Saba, dramaturginja je Tatjana Ažman, koreograf Gregor Luštek, oblikovalec luči Jasmin Šehić, vodja zbora Željka Ulčnik Remic, lektorica Nevenka Verstovšek, koncertni mojster Igor Grasselli, v sedmi sliki pa bo oder in dvorano zajel tudi posebni vonj. Oblikovala ga je Barbara Pia Jenič.

V premierni zasedbi bo kot Deseta hči nastopila sopranistka Urška Arlič Gololičič, Desetnica bo gostujoča Ema Hribernik, Prva mati Zdenka Gorenc, Druga mati Elena Dobravec in potem je tu še 9 sestra, – med njimi bo tudi altistka Mirjam Kalin, ki poje tudi vlogo Čarovnice, pa 9 Netopirk in Polnočni netopir in kar nekaj živih dreves: Smreka in Gaber bosta gotovo med njimi. Tako resna reč, kot je Deseta hči seveda ne (z)more brez Dvornega norca. Njemu je tokrat naložena gledališka vloga. Igral ga bo dramski igralec Boris Ostan.

Brez zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana v tej operni epski zgodbi seveda ni šlo. Pa ne zgolj zaradi zbora Ciganov, ki se ne bo skušal soočati z Verdijevo ali Bizetovo mojstrovino, pač pa bo briljiral v slovenskih razsežjih. Morda pa zaradi orkestra, ki naj bi bil sprva bolj komorno sestavljen… Ob koncu se je pokazalo, zatrjuje skladatelj, da je orkestrska luknja v prenovljeni operni hiši skorajda (ostala) premajhna..

Oddajo podpisujejo Aljaž in Urška Pengov Bitenc in Andrej Pengov.

A propos
A propos

Vsako sredo na Radiu KAOS (skoraj)

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *