A propos, Umetnost: Vsi smo George Kaplan

Nova sezona serije A propos

Verjamem, da ste ga preživeli…? Kako bi drugače bili z nami tudi v tej oddaji, prvi v še svežem letu 2015, ki sodi v pravkar koncipirani, se pravi zamišljeni, izmišljeni in danes tudi začeti projekt A propos, ki smo ga tokrat naciljali bolj natančno z dodatkom: Umetnost!. Torej, ob konkretnem kulturnem znanstvenem, raziskovalnem, odrskem, galerijskem, glasbenem, filmskem, knjižnem … ali njim podobnim dogodkom – bomo skušali ugotoviti, kaj je, če sploh, v ali na njih takega, kar jih določa kot umetnost.

Začeli bomo z nasprotjem od iluzije, fikcije – kar gledališče »per dfinitionem« je – z antifikcijo. S potegavščino. Z operacijo, ja morda celo z orožjem. Vse to ima tudi ime: Kaplan. George Kaplan Frédérica Sonntaga.

Z nami sta v tej oddaji prav zaradi njega, tega Kaplana, en terorist, Anonimus, gospod, osebek, »C«, če ne prej, vsaj onega večera tam okrog Božiča ali malo prej, na premieri v Prešernovem gledališču Kranj, razkrit – kot Peter Musevski in človek iz zaodrja, režiser operacije Jaka Andrej Vojevec.

Neposredni povod, da smo ju prav danes, v četrtek, povabili v oddajo, je ponovitev predstave George Kaplan, ki bo v kranjskem Prešernovem gledališču na sporedu znova to soboto, 10. januarja.

V pogovoru sta podrobneje orisala strukturo te nenavadne kriminalne komedije, ki so jo v kranjskem gledališču postavili nekoliko drugače, kot si jo je – vsaj na koncu – zamislil dramatik Sonntag. V »Prešercu« teče tudi kri… Da ne gre za fikcijo, menda dokazujejo avtentični video posnetki in prav video je eno od izraznih orodij te predstave. Ob premieri sredi decembra pa so imeli ustvarjalci predstave tudi priložnost govoriti s piscem Sonntagom, ki je v tistem času obiskal Slovenijo in »odrasli mulci«, kamor smemo šteti vsaj tri osebke iz tokratne oddaje (dramatika, režiserja predstave ter režiserja, tonca in realizatorja oddaje ali po imenih: Frédéric, Jaka in Aljaž), so se v 25 minutah znašli na istem mestu in v isti zgodbi.

Jaka Andrej Vojevec je menda spreten, morda celo prebrisan režiser, pripoveduje Peter, ki ima koncept in predstavo jasno izoblikovano in v dialogu z igralci doseže, kar si je zamislil, ne da bi se mu bilo treba zateči v dresersko preobleko režiserja.

Peter Musevski pa je igralec, ki lik in okoliščine, torej besedilo, ki ga definirajo, natančno prouči in ki ga vloga prevzame tako, da skuša v njej poiskati vsaj delček sebe, zagotavlja Jaka. Oba pa dodajata: za kaj takega moraš biti ravno prav razcepljena oseba. Morda bi ob pozornem poslušanju celo razumeli »cepljena«…?

Osebe, ki nastopajo v tej igri nimajo posebej določenih imen; V treh dejanjih ves čas nastopajo kot A, B, C, D in E. Ob Petru Musevskem so to še Aljoša Ternovšek, Vesna Slapar, Miha Rodman in Darja Reichman. Ob dramatiku Sonntagu in režiserju Vojevcu pa so soavtorji te igre tudi prevajalka Suzana Koncut, dramaturginja Simona Hamer, scenografinja Petra Veber, kostumografinja Mateja Benedetti, avtor videa Blaž Završnik in lektorica Maja Cerar. Ampak vsi in vsak zase so, z nami vred – Geogre Kaplan! Vštevši pod oddajo podpisana: Aljaža Pengova Bitenca in Andreja Pengova.

In kaj je v igri George Kaplan umetnost? Kaj je tisto kar JE umetniškega? Namesto odgovora na tem mestu se bo ponj pač treba potruditi zavrteti posnetek te oddaje in se neodložljivo in takoj, ko bo mogoče, napotiti v Prešernovo gledališče v Kranju. Mimogrede: Musevsekga najstrožji in neprizanesljivi kritiki so nad videnim navdušeni. Eden od njih se je takoj lotil prebiranja Sonntagovega besedila: »… da se prepriča, če je vse res…?« Potegavščina ali/in deziluzija?

Leave a Reply

Your email address will not be published.