Radio KAOS se je, ob tehnični podpori ekipe V živo danes, v četrtek 7. maja oglasil z roba vasice Orle nad Ljubljano. Dan prej, kakor vsa leta doslej, ko se je tradicionalno ob enajsti uri začela prireditev v spomin na zadnje spopade z umikajočimi ostanki enot nemške vojske in njihovih domačih podrepnikov, domobrancev, ustašev in četnikov. Zadnji boji pred osvoboditvijo Ljubljane so na Orlah potekali 8. maja pred enainosemdesetimi leti, le dan pred dnevom svobode, ki je hkrati praznik slovenskega glavnega mesta in Evrope. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
1. maj na Rožniku
|
Letošnji praznik dela zaznamuje čas nove globalne krize, nevarnega energetskega pomanjkanja in vojn. Ves svet se spopada z vse hujšo z draginjo, naraščajočimi cenami različnih življenjskih potrebščin, inflacijo in življenjem na robu preživetja. Pri nas pa znova dobivajo velik zalet drugje že preskušene in za delavce nedvomno škodljive zamisli, kot je na primer tista o razvojni kapici. Sindikati in del socialno napredne politike ocenjuje, da je to pot rušenja socialne države in javnega dobrega nasploh. Zato je letošnje sindikalno sporočilo ob prazniku dela, kar je tudi ključni poudarek praznovanja na Rožniku, da bodo tudi v teh zaostrenih razmerah delavstvu enotno krili hrbet ter branili (ter tudi širili) socialno državo, njene pridobitve in javno dobro nasploh. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Recital Prešernovih poezij 2026
|
Tudi letos smo na Radiu KAOS neposredno prenašali Recital Prešernovih poezij, ki ga je ob slovenskem kulturnem prazniku že štiridesetič zapored priredilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ta častitljiva obletnica je namreč priložnost (in hkrati dolžnost) do mnogih slovenskih dramskih umetnic in umetnikov, ki so na tem dogodku, ki mu ni para na Svetu, kot poklon največjemu med našimi pesniki in v pozdrav ter podporo slovenski kulturi in umetnosti nastopali minula štiri desetletja ter tako, kot je poudaril predsednik ZDUS ddr. Boris Mihalj in član ansambla ljubljanske Drame, z umetniško besedo sooblikovali zgodovino slovenskega naroda in države. Nastopilo je prek 40 igralk in igralcev iz vseh slovenskih poklicnih gledališč ter samostojni ustvarjalci na področju dramske igre ter študentje AGRFT. Ob ljubljanskem, sta sočasno potekala tudi recitala v Novi gorici in Mariboru. Na vseh treh prizoriščih se je začel z Zdravljico. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: 8 februar, Ljubljana
Pridi k meni, zelo kmalu; Cirkus Astralis, kmalu po tem: Zoran Predin.
|
Zadnji septembrski torek se dopoldne prelamljalo v opoldne. Takrat so v Cankarjevem domu, tam, kjer med Klubom in teraso s pogledom na predsedničino pisarno ob posebnih priložnostih deluje tudi točilni pult, v južnem delu tega prostorčka, tako rekoč šanku v brk, sedeli sami resni možje. S poetičnim in hkrati družbeno angažiranim ter priliki primerno zasoljenim uvodom, z besedilom, ki ga je Zoran Predin zaradi izjemnosti povedanega uvodničarki neuspešno želel takoj izpuliti iz rok, ga je k besedi povabila simpatična, vedno dobro razpoložena in nasmejana Tina Lešničar, vodja programa jazza in glasb sveta – uradno tudi pomočnica direktorja kulturno-umetniškega programa. Glavni govorec na tem srečanju z novinarji, je k sebi najprej povabil Mirka in Marka Vuksanoviča, pogonski kolesi in glavna motorja Avtomobilov; Bil bi bob ob steno, če bi skušali ugotavljati kateri od obeh je dizelaš kateri pa bencinar, saj sta oba zvečine električna, razen kadar za kitaro in klaviature zmanjka toka. Potem so – ne tako poredko – vsi trije izštekani; Predstavili so koncert, ki se ima zgoditi prihodnji četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (če le no bo težav s kakšnim prehitrim proženjem gasilnih naprav, kot se je nedavno zgodilo v Linhartovi dvorani). Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Opera in balet 2025/2026; vrhunec v februarju: Tristan in Izolda; režija Robert Wilson, legenda
|
Sredi junija je vodstvo SNG Opera in balet Ljubljana, tako kot ob podobnih priložnostih že nekajkrat pred tem, pred vhodom v ljubljansko operno hišo pripravilo predstavitev repertoarja prihodnje sezone. Kljub vsakokratnim dobrim vsebinskim, režijskim in dramaturškim pristopom jim je letošnja predstavitev uspela »Comme Il Faut«; Končno so izračunali, kdaj 133 let staro, trikrat prenovljeno, gledališko poslopje v tem letnem času. tam okrog druge popoldne, izriše senco tja do roba zahodnega pločnika Župančičeve ulice. Tako, da je bilo novinarjem, redkim povabljencem in prenekaterim mimoidočim, tudi turistom, kar s pločnika udobno spremljati pestro in vse pozornosti vredno dogajanje pod nadstreškom vhodnega portala. Obogatili so ga z nastopom sopranistke Mojce Bitenc Križaj, baletnih plesalcev Mariye Pavlyukove in Oleksandra Koriakovskega ter pianistke Kayoko Ikeda. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
V Mladinskem se nas veselijo; tudi v jubilejni 70. sezoni.
|
Zapis v naslovu tega prispevka je eno ključnih sporočil s prvega septembrskega četrtka in njegovega poznopopoldanskega dogodka v jami (depresiji) ob severnem začelju Baragovega semenišča; Da bi namesto jame bila prav tam zgrajena še druga polovica Plečnikove mojstrovine, zasnovane leta 1937, katere obstoječi del nosi ime Akademski kolegij s študentskim sobami, Pionirskim domom, Festivalno dvorano in Mladinskim gledališčem, je preprečila druga svetovna vojna; Načrtovano je, da naj bi bil severni del te stavbe dograjen čez štiri leta, torej še v času prvega mandata novega vodstva, katerega prvi imeni sta poslej (od letošnje pomladi in poletja naprej) Inga Remeta in Marko Bratuš; Ta dva nova ključna človeka sta s sodelavkami in sodelavci omenjenega popoldneva predstavila vsebinske in produkcijske poudarke gledališke sezone, ki te dni že brzi na domačem in tujih odrih. Mladinsko (in podobne tovarne kreativnosti,) je, so, veliko več kot zgolj skupek osebkov; Večje je, so, celo od vseh v tam zaposlenih in tistih, ki z njimi sodelujejo; Javni zavodi, po Bratuševo, namreč pripadajo vsem, ki jih obiskujemo. In če poskušamo strnit opis nove sezone v Mladincu s programskimi podrobnostmi, moramo začeti z odmevnima predstavama pretekle sezone Boško in Admira v režiji Žive Bizovičar ter Frljičevim Inkubatorjem, ko v septembru sodelujejo na Sarajevo Festu; dinamični uvod v novo sezono nadaljujejo z največjim gledališkim projektom EPK 2025 Dodekalogijo 1972–1983 Tomija Janežiča. Iz gledališkega zapisa 1980 sta nastali predstavi 1979 in 1980; Uprizorili so ju na Janežičevih Kruščah, kjer ima ta gledališki ustvarjalec, multipraktik, nekaj, kar je več kot šola, atelje in tovarna hkrati. Barbara Kukovec, Urška Brodar in Katarina Stegnar so ob izkušnjah predstave Sladke skrbi ustvarile projekt Umetnost življenja: Umori na podeželju. S tem delom preizkušajo učinke feminističnih performansov na slovenskem podeželju, ko pod drobnogled postavljajo položaj žensk prav tam. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
MGL: prihaja sezona Nevarnih razmerij
|
Nadpis (uvod)
Prvi septembrski četrtek je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor skupaj z režiserkami in režiserji ter drugimi sodelavci na drsališču gledališkega dvorišča predstavila repertoar nove sezone s krovnim naslovom Nevarna razmerja; V resnici (še) ne gre za drsališče, temveč za ploščad, pod katero so pred leti uredili gledališke delavnice. V MGL ostajajo zvesti gledališki tradiciji z velikani kot so Dušan Jovanović, Andrej Hieng, Branislav Nušić, Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Dario Fo hkrati pa na široko odpirajo vrata sodobni dramatiki; Uprizorili bodo dela Milana Ramšaka Markovića, Jona Fosseja, Tomislava Zajca, Annie Ernaux ter Urše Majcen, Saša Vollmaierja, Jana Krmelja in Iztoka Kovača; Pripravili bodo enajst premier in znova skušali dokazati, da gledališče ostaja eden ključnih prostorov svobodnega mišljenja, solidarnosti in umetniškega presežka. Sezono so pravzaprav že začeli s poletno premiero koprodukcije Jovanovićeve komedije Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo – svojega ne damo, ko so ob avtorjevi peti obletnici v koprodukciji z Grad teatrom Budva, Dramskim teatrom Skopje in Beogradskim dramskim pozorištem pripravili uprizoritev te njegove komedije; Režijo je prevzel mladi hrvaški režiser Ivan Penović, v devetčlanski igralski zasedbi pa MGL zastopata Julita Kropec in Nejc Jezernik. To je sicer le ena od šestih načrtovanih mednarodnih festivalskih koprodukcijskih premier; budvanska, ohridska in brionska so že mimo, čakata pa jih še skopska in beograjska, oktobra in decembra, slovenska pa je predvidena četrtega februarja 2026, s katero bodo hkrati sklenili tudi regionalni gledališki festival Ruta, v sklopu katerega je gledališče Ulysses na Brionih gostilo našo predstavo Tih vdih avtorja in režiserja Nejca Gazvode. Veliki oder
Sezono 2025/2026 bo na Velikem odru 25. Nadaljujte z branjem →