Uredništvo

Zadnje objave

Na klancu, nagrajena

Pred nekaj več kot tednom dni nas je razveselila novica s strani Mladinske knjige Založbe, da je Konzorcij nagrade Evropske unije za književnost na bruseljskem knjižnem sejmu podelil posebno omembo romanu Na klancu Tine Vrščaj Cankarjeve založbe. Ne to ni tisti roman, katerega avtor naj bi preživel vsaj tri leta v zaporu zaradi svojih političnih prepričanj, to je vsekakor drugačna, sodobna pripoved, ki potiska družbeno kritiko v ozadje in jo s praktično katoliškim, skoraj svetohlinskim tematiziranjem varovanja okolja dela deloma družbeno kritično, pa to v bistvu ni. Čeprav jo verjetno mnogokdo tako razume. Popolno nasprotje, lahko bi rekli, pa je nagrajenec konzorcija za leto 2024 Theis Ørntoft z delom Jordisk, za katerega pri založbi Gildendal razložijo srčiko romana na precej jasen in morebiti slovenskim bralcem ne tako zelo znan način:  »Ko jim dedek umre, se zberejo na njegovem pogrebu v Søhøjlandetu. To bo izhodišče za daljnosežno zgodbo o ljubezni in delu, naravi in ​​kapitalizmu, o zlatu, srebru, nafti, marmorju in počasnem propadanju Zahoda – predvsem pa o družini treh generacij, ki so povezane skozi čas in prostor na načine, ki se jih sploh ne zavedajo.«

Zato je še mogoče razumeti, da se sicer z nagrado Evropske unije za književnost od leta 2009 vsako leto odlikujejo najbolj obetavni evropski avtorji in avtorice ter se tako praznuje jezikovna raznolikost in odličnost književnosti v državah, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa, predvsem v spektru, da v triletnih ciklih na ta način počastijo 41 izjemnih novih literarnih talentov iz 41 držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa Evropske Unije, – ob tem tu le na kratko poudarimo, da je program Ustvarjalna Evropa mnogo več kot le platforma za promocijo evropskih literarnih del, a se torej ne glede na to, da je roman Tine Vrščaj Na klancu prejel nagrado Modra ptica za leto 2022, vendarle  tu postavlja vprašanje ambicioznosti slovenskih založnikov v spektru tako opevane promocije slovenskih sodobnih romanov. 

Kar je pozitivnega v celotni izkušnji spoznavanja romana Na klancu iz leta 2022, je dejanski doprinos aplikacije Mladinska knjiga Plus, ki sicer, spet v omejenih obsegih, kar je glede na širino trga razumljivo, ponuja tudi nekaj zvočnih poglavij obravnavanega romana;  za multitaskerje je to lahko priročna in dobrodošla zadeva ter, presenetljivo, sploh ne tako naporna za ušesa. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Ameriški sen, gledališka klasika absurda v optiki sodobne družbe

Edward Albee je Ameriški sen napisal leta 1961, drama pa je bila v Sloveniji prvič uprizorjena že leta 1963 v režiji Žarka Petana (na takratnem Komornem odru ljubljanske Drame), le slabi dve leti po ameriški krstni uprizoritvi, med drugim zapišejo v novinarskih gradivih in gledališkem listu; Tudi Albeejevo najznamenitejše delo, Kdo se boji Virginie Woolf? (1962), je bilo v režiji Mileta Koruna v Drami uprizorjeno z manj kot dveletnim zamikom; Druga Albeejeva dela so slovenska gledališča sicer pogosto uprizarjala. V slovenskem gledališkem prostoru pa je Petanova poistavitev pomenila tudi vsebinski in strukturni zametek Male Drame, ki je bila v naslednjih šestih desetletjih prizorišče številnih inovativnih uprizoritev besedil, pogosto slovenskih praizvedb tujih in slovenskih besedil. To je pomemben zgodovinski pripis, ker bo program Male Drame imel samostojno dvorano tudi v okviru nadomestnih prostorov na Litostrojski cesti 56; Uprizoritev v sezoni 2023/24 je torej svojevrsten poklon ustanoviteljem in tradiciji Male Drame, ki bo po zaključeni celoviti prenovi SNG Drama Ljubljana delovala v novi, povsem drugačni dvorani, kot jo poznamo danes. Edward Albee je igro Ameriški sen razvijal po koordinatah gledališča absurda in sam priznal, da se je za marsikateri prizor zgledoval po Ionescu; »Motrenje sodobne družbe z optiko absurda me zadnja leta zelo zanima. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

26. FDF: 8 dni,19 celovečercev, 10 kratkih filmov

Festival dokumentarnega filma, ki ga že šestindvajseto leto prireja Cankarjev dom, bo prikazal aktualen vpogled v raznovrstno svetovno produkcijo dokumentarnega filma. Po projekcijah bodo pripravili pogovore z domačimi strokovnjaki in filmskimi ustvarjalci; Na ogled bo 19 celovečernih dokumentarnih filmov in 10 kratkih, ki bodo prikazani v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki; Štirje filmi bodo dostopni na platformi VOD. Začel se je v sredo z uradno otvoritvijo v Kosovelovi dvorani ter nagovori generalne direktorice Uršule Cetinski, vodje filmskega programa Simona Popka, direktorice Amnesty International Slovenija Nataše Posel in Maje Weiss režiserke otvoritvenega filma Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna; FDF, kakor ga  na kratko poimenujemo, bo trajal do prihodnje srede, 20_marca, ko bo znan tudi najboljši od petih filmov iz tekmovalnega programa, o čemer se bo odločala žirija v sestavi Lea Aymard, rojena Francozinja, ki kot snemalka, direktorica fotografije, trans aktivistka in še marsikaj živi in dela v Sloveniji, Urška Djurić, režiserka in scenaristka in Ayat Najafi, Irančan, filmski in gledališki režiser, ki dela v Berlinu. Za nagrado Amnesty International se ob že omenjenem režiserke Weissove potegujejo še v francosko-britansko-ameriški produkciji Mož v črnem režiserja kitajskega rodu Wanga Binga, nemško-nizozemski Popolno zaupanje – kitajske režiserke Zhang Jialing, srbsko-slovenski Stekleničarji – Nemanje Vojinovića in Tišina razuma Kumjane Novakove v makedonsko-bosanski ustvarjalni zasedbi. 

To vse so dela, ki obravnavajo vprašanja človekovih pravic; Preostali filmi so razvrščeni v tri programske sklope – prvi je aktualni, družbeno kritični, v drugem so intimni in globalni portreti, v tretjem pa miti, ikone in mediji. Dokaj obsežna pa je tudi sekcija Retrospektiva z enajstimi filmi Nike Autor. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Črte, risbe, slike in video Marie Lassnig v Galeriji CD

Zadnji februarski torek so v Galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo ene pomembnejših umetnic našega časa Marie Lassnig; Po materi je bila Slovenka, čeravno to ni bil njeno edentiteno oprijemališče, po nazoru ter umetniškem iskanju in ustvarjanju pa je bila svetovljanka; V začetku maja bo minilo deset let od njene smrti na Dunaju, rodila pa se je 95 let pred tem na Koroškem v Kapeli na Grobniškem polju. Kot slikarka je zaslovela šele v njenih 70-ih letih; umetnostno zgodovinska stroka jo uvršča med najpomembnejše osebnosti evropskega likovnega sveta dvajsetega stoletja. Uveljavila se je kot mojstrica risbe, umetniško nadvse tenkočutno nadzorovane poteze s svinčnikom, ogljem ali čopičem, značilnost njenega ustvarjanja pa so ekspresivni avtoportreti in ustvarjanje z izrazitim zavedanjem telesa, prepoznavanja in odslikave lastnega stanja v ter fizičnih občutij; Velja za eno od utemeljiteljic informela v Avstriji in pionirko ženske emancipacije v umetnosti. Ustvarila je izjemni slikarski in risarski opus, ustvarjala je tudi na literarnem področju ter v drugih vizualnih formatih kot sta video in film. Leta 1960 se je preselila v Pariz, kjer se je njena umetniška produkcija v slikarstvu in grafiki osvobodila stilističnih omejitev. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Madama Butterfly se bo v ljubljanski Operi začela ob 17:30

Iz SNG Opera in balet Ljubljana so nas prosili, da objavimo sporočilo, v katerem občinstvo opozarjajo na pomembno spremembo v zvezi z začetkom šestih ponovitev opernih predstav Madama Butterfly, ki bodo na sporedu med 29. februarjem in 9.majem (februarja ena, tri v marcu in dve v začetku maja). Madama Butterfly se bo v ljubljanski Operi začela ob 17.30

Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana obiskovalce prijazno obvešča, da morajo zaradi Zakona o delovnih razmerjih in skladno s stališčem ministrstva, pristojnega za delo, napovedane predstave opere Madama Butterfly 29. februarja ter 2., 4. in 7. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Dvojne puščice navzdol – Ali bi to povedali tudi pred kamero? Pri Mladinski knjigi Založbi očitno bi.

Kot že nekaj let zapored je ustanovno, tako rekoč konstitutivno tiskovno konferenco Mladinske knjige Založbe za letošnje leto odprla Dr. Alenka Kepic Mohar. Glava urednica pri Mladinski knjigi Založbi je najprej predstavila svoje sogovornike, glavne urednike: Andreja Ica – Vodjo uredništva leposlovja, Urško Kaloper  – Vodjo uredništva priročnikov in Tihano Kurtin Jeraj – Vodjo digitalnega uredništva knjižnih vsebin. Vodja digitalnega uredništva knjižnih vsebin je predstavila najbolj aktualen projekt. Seveda so angažirani na tem projektu že nekaj let, tam  nekje od let 2015 pravijo. Vsekakor je za pozdraviti trud, ki je zadnja leta očitno obrodil sadove, četudi se je zgodba  v bistvu začela povsem neuspešno. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , ,

Oglejte si Recital Prešernove poezije 2024

Danes je državni praznik Dan kulture in z našo ekipo smo bili, kot že 21 let doslej, osmega februarja opoldne na Prešernovem trgu v Ljubljani. Tradicionalni  Recital Prešernovih poezij so – tokrat že 38-ič zapored – pripravlili slovenske dramske umetnice in umetniki ter njihovi mlajši kolegi, študentke in študenti AGRFT. Recital bo povezovala Lucija Grm, s Prešernovo Zdravljico pa ga bo začel dramski igralec Aleš Valič. Prvi del sta prenašala tudi nacionalna televizija in radio, sklenil pa ga je igralec Slovenskega mladinskega gledališča Blaž Šef z pesmijo Judovsko dekle. Za začetek drugega dela pa je poskrbel Nick Upper, že upokojeni a še vedno zelo ustvarjalni nekdanji član (tudi) Mladinskega gledališča, morda bolj znan s pravim imenom Niko Goršič. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: