Uredništvo

Zadnje objave

Prenos slovesnosti na Orlah nad Ljubljano

Člani Zveze združenj borcev za vrednote  NOB, predstavniki Mestne občine Ljubljana in občine Škofljica, veteranskih  ter političnih organizacij, številne Ljubljančanke in Ljubljančani ter prebivalci okoliških občin se bodo ob 80. obletnici zadnjih bojev za osvoboditev Ljubljane  poklonili spominu vseh žrtev nacizma in fašizma in njunih domačih kolaborantov. 

Le dan pred osvoboditvijo Ljubljane leta 1945 so v hudih spopadih z umikajočimi se sovražnikovimi enotami na Orlah padli številni borci brigad VII. Korpusa in 29. Hercegovske divizije. Dan kasneje, 9. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Prvomajska proslava na Rožniku

Danes je na s soncem obsijanem Rožniku potekala tradicionalna proslava ob 1. maju, prazniku dela. Že od zgodnjih jutranjih ur so se zbirali delavke, delavci, uslužbenke in uslužbenci ter generacije upokojencev, ki so minula desetletja soustvarjali podobo slovenske družbe in države ter se vedno znova prizadevali za večji, boljši kos delavskega kruha – ne glede na to, kdo je imel v rokah krmilo naše družbe. Vse kaže, da vsem prizadevanjem navkljub, boj za delavske pravice še zdaleč ni končan, sploh zdaj, ko se Svet sooča z vse hujšim pritiskom kapitala, v ozračju prihajajoče recesije in ogrožanja svetovnega miru ter vojn nedaleč od nas. O tem sta govorila tudi današnja govorca – Jan Bučar, ki je tudi avtor scenarija prireditve in njen povezovalec ter glavni gost, po tradiciji tudi gostitelj prireditve, ljubljanski župan Zoran Janković. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Ukradena tančica ali Labodje jezero ob soju sveč opoldne v Dolenjskih Toplicah

Grška zgodovina, ki jo imamo za začetnico evropske kulturne misli, postreže z več odmevnimi prestopniki, ki se v zgodovinskem kontekstu pojmujejo kot junaki; Jazon je bil eden od teh, ki ga pojmujemo kot junaka, a je povezan tudi s krajo kraljevega zlatega Runa; Glede na to, da so ideje grške, posledično tudi rimske antike še dandanes posute povsod po evropskem prostoru, ne v smislu prežitkov, pač pa poustvarjanja, bi jo lahko vsaj idejno, smiselno povezali  z zgodbo o kraji zlate tančice, ki ji danes, za voljo priredbe v modernem času, lahko rečemo tudi Labodje Jezero. Balet Labodje jezero, delo Pjotra Iliča Čajkovskega, namreč sloni na ljudski pripovedi o ukradeni tančici,  vendar tako, da tke zgodbo o princu Siegfriedu in princesi Odette ter njuni ljubezni; Zasnovan je kot uprizoritev v   štirih dejanjih in je do danes postal klasika repertoarjev majhnih in velikih operno-baletnih hiš, pa tudi vsesplošni kanon, s katerim nagovarjajo že zelo mlado občinstvo. Uredništvo Radia KAOS je nedavno povsem po naključju »prestreglo« eno takih bolj ali manj posrečenih predstav, ki soji k naslovu pridodali še svečanost soja 250-ih sveč; Ne da bi posebej izrazito posegali v jedro zgodbe, so se avtorji uprizoritve sicer odločili za priredbo, morda je bolje, če zapišemo poenostavitev, ki so ji dodali nekaj »popestritvenih«, (tujerodnih, nečajkovljanskih, nelabodjih) plesno-glasbenih vložkov, ki so prejkone služili prehodom oz. preskokom v zgodbi in glasbi. S temi posegi, zlasti s temeljitim krajšanjem predstave, so uspeli zadržati otroško (in starševsko?) pozornost skozi celo uro odrskega dogajanja pa še zamuda na babičino kosilo ni bila prevelika, saj se je predstava začela ob enih po-opoldne, minulo  soboto tik pred cvetnico, ko je čas za blagoslavljanje butar in oljčnih vejic… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Recital Prešernovih poezij 2025

Tako je potekal letošnji Recital Prešernovih poezij, ki ga slovenski dramski umetniki in umetnice prirejajo  že od leta 1986. Režiser Aleš Jan je pred skoraj štirimi desetletji s pobudo za ta dogodek skušal prispevati k popularizaciji umetniške besede, približati odrsko dogajanje in umetnost množicam, predvsem pa so se ob podpori takratnih kulturnih oblasti v Sloveniji glasno in učinkovito uprli poskusom uvajanja enotnih kulturnih in izobraževalnih jeder v nekdanji Jugoslaviji. V programu radia KAOS je bil to že dvaindvajseti neposredni prenos Recitala. V prvih letih smo ga prenašali v klasičnem radijskem formatu, včasih tudi na piratski način, kasneje pa smo mu dodajali sliko – od fotografij do videa, kot je bil tudi tokratni. Že nekaj let zapored se Prešernovemu recitalu v Ljubljani ob istem času, se pravi, ob poldnevu na Dan kulture, pridružijo tudi študenti in študentke AGRFT ter dramski umetniki in umetnice v Mariboru in Novi Gorici. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: ,

Aktualen političen film iz leta 1969

V nedeljo, dan po podelitvi glavne nagrade za najboljši film v tekmovalnem programu 35 Ljubljanskega filmskega festivala, smo v uredništvu Radia KAOS  ujeli še zadnje projekcije retrospektive Coste-Gavrasa v Kinoteki in si ogledali letos že omenjeni triler Z – to je –  leta 1970 z  oskarjem nagrajeni tujejezični film: Stranka, ki se zavzema za socialno enakost in mirovniško držo v demokratični državi. Zagotavljanje demokracije v državi s strani državnih organov represije, ki dobro skrbijo za njen privid – privid demokracije – To so predispozicije filma, ki je še kako preveč aktualen, da bi ga bilo mogoče gledati do konca –  Namreč tudi dejstvo, da množica  med zgodbo izriše črko Z (!) v začetku protesta, ki je sicer hitro prekinjen, vzbudi nelagodna čustva. Vendarle, za razumevanje filma moramo dobro poznati takratne družbene razmere  v Franciji: študentske demonstracije, ki so se pričele na podlagi prepovedi obiskov v študentskih domovih, upor proti imperializmu ter poudarek na problematiki vzhodnega bloka in seveda vojna v Vietnamu, ki je spodbudila protestno-kulturno gibanje. Protesti so se kasneje razširil tudi po Evropi in drugod po svetu, tudi v vzhodni blok, tako sta bili leti 68 in 69 tudi v takratni Jugoslaviji precej nemirni (protesti so v Jugoslaviji vztrajali do leta 1972), če omenimo jugoslovanski upora študentov z zasedbo Filozofske fakultete. Za razliko od francoskih, so jugoslovanski študentje v tem primeru zahtevali realizacijo samoupravne prakse, medtem ko so zahteve po enakovrednem treniranju študentov v sistemu s francoskimi zahtevami precej podobne. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Ker ima srce na levi

Pa ne le zato – K temu so nas spodbudili tekoči dogodki. Če za režiserja pravijo, da je v kasnejšem obdobju delal na predvsem levičarsko angažiranih filmih, bi dikcijo, da je okužil z svojim levičarskim pristopom šele kasnejša dela, morebiti veljalo popraviti; Namreč, že naslov sam Kupe za morilce (Compartiment Tueurs) je poln ironije in črnega humorja. Ne le zato, ker je črno-bel. Četudi ne bi poznali režiserja ter njegovega lika in dela, bi že rahlo subtilni ugotovili, da naslov dejansko izraža družbeno-kritično ost. Kaj drugega pa dandanes v družbenem diskurzu gledamo, kot čisto morijo? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: