Grška zgodovina, ki jo imamo za začetnico evropske kulturne misli, postreže z več odmevnimi prestopniki, ki se v zgodovinskem kontekstu pojmujejo kot junaki; Jazon je bil eden od teh, ki ga pojmujemo kot junaka, a je povezan tudi s krajo kraljevega zlatega Runa; Glede na to, da so ideje grške, posledično tudi rimske antike še dandanes posute povsod po evropskem prostoru, ne v smislu prežitkov, pač pa poustvarjanja, bi jo lahko vsaj idejno, smiselno povezali z zgodbo o kraji zlate tančice, ki ji danes, za voljo priredbe v modernem času, lahko rečemo tudi Labodje Jezero. Balet Labodje jezero, delo Pjotra Iliča Čajkovskega, namreč sloni na ljudski pripovedi o ukradeni tančici, vendar tako, da tke zgodbo o princu Siegfriedu in princesi Odette ter njuni ljubezni; Zasnovan je kot uprizoritev v štirih dejanjih in je do danes postal klasika repertoarjev majhnih in velikih operno-baletnih hiš, pa tudi vsesplošni kanon, s katerim nagovarjajo že zelo mlado občinstvo. Uredništvo Radia KAOS je nedavno povsem po naključju »prestreglo« eno takih bolj ali manj posrečenih predstav, ki soji k naslovu pridodali še svečanost soja 250-ih sveč; Ne da bi posebej izrazito posegali v jedro zgodbe, so se avtorji uprizoritve sicer odločili za priredbo, morda je bolje, če zapišemo poenostavitev, ki so ji dodali nekaj »popestritvenih«, (tujerodnih, nečajkovljanskih, nelabodjih) plesno-glasbenih vložkov, ki so prejkone služili prehodom oz. preskokom v zgodbi in glasbi. S temi posegi, zlasti s temeljitim krajšanjem predstave, so uspeli zadržati otroško (in starševsko?) pozornost skozi celo uro odrskega dogajanja pa še zamuda na babičino kosilo ni bila prevelika, saj se je predstava začela ob enih po-opoldne, minulo soboto tik pred cvetnico, ko je čas za blagoslavljanje butar in oljčnih vejic… Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki