»Sejem v Bologni je 4-dnevni dogodek, namenjen izključno strokovni javnosti. Obišče ga okoli 30.000 ljudi. V šestih sejemskih halah se predstavlja več kot 1.400 razstavljavcev iz 80 držav sveta. O sejmu poroča več kot 800 novinarjev iz 40 držav in je močno prisoten tudi v digitalnih oblikah promocije. Knjižni sejem v Bologni je poleg frankfurtskega knjižnega sejma tista mednarodna platforma, na kateri se predstavlja največje število slovenskih založnikov s področja otroške in mladinske literature, samostojno ali v sklopu slovenske nacionalne stojnice.« To je sporočilo JAK (Javna agencija za knjigo RS), ki ga nadete na njihovi spletni strani že nekaj časa. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
[POSNETEK] Provmajska proslava na Rožniku
|
Tudi letos je na ljubljanskem Rožniku tradicionalna prvomajska proslava. Zabava se je začela že sinoči, ko je na Cankarjevem vrhu – tako kot na mnogih drugih lokacijah po Sloveniji – zagorel prvomajski kres. Slavnostni del prireditve pa se je pričel danes malo pred enajsto uro, ko so prizorišče prikorakale ljubljanske maržoretke ob spremljavi godbe na pihala. Skupaj s partizanskim pevskim zborom so poskrbeli za praznično vzdušje. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je v pozdravnem nagovoru izpostavil nadaljevanje gradnje projekta C0 ter ponovno poudaril zavzemanje za delavske pravice. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana, 1. maj, praznik dela, proslava, Rožnik
Slovenija rada bere – tudi v Bologni (ne le v Frankfurtu)
|
Sklepnega poročila o dosežkih Slovenije kot častne gostje na – v petek končanem Mednarodnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni v trenutku, ko nastaja ta zapis, še nimamo; kako pa naj bi ga imeli, saj od takrat niso minili niti trije dnevi, če pa k temu dodamo opombo, da še vedno nimamo celovito predstavljenega poročila z lanskega častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu, ocenjenega na vsaj sedem milijonov evrov javnega denarja, lahko rezultate bolonjskega gostovanja bržčas pričakujemo mirneje in verjetno še letos ter vsaj tako zanosno kot nam je to, verjamemo, uspelo lani oktobra v Nemčiji. Po zagotovilih JAKRS so (bili) cilji na knjižnem sejmu v Bologni enaki tistim iz Frankfurta; Čeravno tokrat brez Žižka a z mnogimi nič manj sijajnimi avtorji, sodelavci, založbami in ustvarjalci; No, v veliki meri z ustvarjalkami ter izjemnimi založniki. Med njimi je bil tudi Boštjan Gorenc; v ozkem hodniku med zaodrjem Velikega in tja do Levega odra ljubljanske Drame smo ga iz prevajalske slave Cyranoja de Bergeraca zasukali na levo okrog in ga povprašali tudi kako je bilo oni dan v Bologni. Prispevek, pripravljen tako rekoč na večer zaključka sejma v Bologni, se je nekaj dni medil, iščoč nekaj uporabnega fotografskega gradiva, ki smo ga potem izvrtali med spominki našega sogovornika. Z Boštjanom Gorencem, v književniškem okolju (kamor, hvalabogu, sodijo tudi stripi), predvsem pa v performativnem svetu bolj znanem kot Pižama, sem se, ekskluzivno za Radio KAOS pogovarjal Andrej Pengov.
Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Na klancu, nagrajena
|
Pred nekaj več kot tednom dni nas je razveselila novica s strani Mladinske knjige Založbe, da je Konzorcij nagrade Evropske unije za književnost na bruseljskem knjižnem sejmu podelil posebno omembo romanu Na klancu Tine Vrščaj Cankarjeve založbe. Ne to ni tisti roman, katerega avtor naj bi preživel vsaj tri leta v zaporu zaradi svojih političnih prepričanj, to je vsekakor drugačna, sodobna pripoved, ki potiska družbeno kritiko v ozadje in jo s praktično katoliškim, skoraj svetohlinskim tematiziranjem varovanja okolja dela deloma družbeno kritično, pa to v bistvu ni. Čeprav jo verjetno mnogokdo tako razume. Popolno nasprotje, lahko bi rekli, pa je nagrajenec konzorcija za leto 2024 Theis Ørntoft z delom Jordisk, za katerega pri založbi Gildendal razložijo srčiko romana na precej jasen in morebiti slovenskim bralcem ne tako zelo znan način: »Ko jim dedek umre, se zberejo na njegovem pogrebu v Søhøjlandetu. To bo izhodišče za daljnosežno zgodbo o ljubezni in delu, naravi in kapitalizmu, o zlatu, srebru, nafti, marmorju in počasnem propadanju Zahoda – predvsem pa o družini treh generacij, ki so povezane skozi čas in prostor na načine, ki se jih sploh ne zavedajo.«
Zato je še mogoče razumeti, da se sicer z nagrado Evropske unije za književnost od leta 2009 vsako leto odlikujejo najbolj obetavni evropski avtorji in avtorice ter se tako praznuje jezikovna raznolikost in odličnost književnosti v državah, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa, predvsem v spektru, da v triletnih ciklih na ta način počastijo 41 izjemnih novih literarnih talentov iz 41 držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa Evropske Unije, – ob tem tu le na kratko poudarimo, da je program Ustvarjalna Evropa mnogo več kot le platforma za promocijo evropskih literarnih del, a se torej ne glede na to, da je roman Tine Vrščaj Na klancu prejel nagrado Modra ptica za leto 2022, vendarle tu postavlja vprašanje ambicioznosti slovenskih založnikov v spektru tako opevane promocije slovenskih sodobnih romanov.
Kar je pozitivnega v celotni izkušnji spoznavanja romana Na klancu iz leta 2022, je dejanski doprinos aplikacije Mladinska knjiga Plus, ki sicer, spet v omejenih obsegih, kar je glede na širino trga razumljivo, ponuja tudi nekaj zvočnih poglavij obravnavanega romana; za multitaskerje je to lahko priročna in dobrodošla zadeva ter, presenetljivo, sploh ne tako naporna za ušesa. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Ameriški sen, gledališka klasika absurda v optiki sodobne družbe
|
Edward Albee je Ameriški sen napisal leta 1961, drama pa je bila v Sloveniji prvič uprizorjena že leta 1963 v režiji Žarka Petana (na takratnem Komornem odru ljubljanske Drame), le slabi dve leti po ameriški krstni uprizoritvi, med drugim zapišejo v novinarskih gradivih in gledališkem listu; Tudi Albeejevo najznamenitejše delo, Kdo se boji Virginie Woolf? (1962), je bilo v režiji Mileta Koruna v Drami uprizorjeno z manj kot dveletnim zamikom; Druga Albeejeva dela so slovenska gledališča sicer pogosto uprizarjala. V slovenskem gledališkem prostoru pa je Petanova poistavitev pomenila tudi vsebinski in strukturni zametek Male Drame, ki je bila v naslednjih šestih desetletjih prizorišče številnih inovativnih uprizoritev besedil, pogosto slovenskih praizvedb tujih in slovenskih besedil. To je pomemben zgodovinski pripis, ker bo program Male Drame imel samostojno dvorano tudi v okviru nadomestnih prostorov na Litostrojski cesti 56; Uprizoritev v sezoni 2023/24 je torej svojevrsten poklon ustanoviteljem in tradiciji Male Drame, ki bo po zaključeni celoviti prenovi SNG Drama Ljubljana delovala v novi, povsem drugačni dvorani, kot jo poznamo danes. Edward Albee je igro Ameriški sen razvijal po koordinatah gledališča absurda in sam priznal, da se je za marsikateri prizor zgledoval po Ionescu; »Motrenje sodobne družbe z optiko absurda me zadnja leta zelo zanima. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
26. FDF: 8 dni,19 celovečercev, 10 kratkih filmov
|
Festival dokumentarnega filma, ki ga že šestindvajseto leto prireja Cankarjev dom, bo prikazal aktualen vpogled v raznovrstno svetovno produkcijo dokumentarnega filma. Po projekcijah bodo pripravili pogovore z domačimi strokovnjaki in filmskimi ustvarjalci; Na ogled bo 19 celovečernih dokumentarnih filmov in 10 kratkih, ki bodo prikazani v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki; Štirje filmi bodo dostopni na platformi VOD. Začel se je v sredo z uradno otvoritvijo v Kosovelovi dvorani ter nagovori generalne direktorice Uršule Cetinski, vodje filmskega programa Simona Popka, direktorice Amnesty International Slovenija Nataše Posel in Maje Weiss režiserke otvoritvenega filma Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna; FDF, kakor ga na kratko poimenujemo, bo trajal do prihodnje srede, 20_marca, ko bo znan tudi najboljši od petih filmov iz tekmovalnega programa, o čemer se bo odločala žirija v sestavi Lea Aymard, rojena Francozinja, ki kot snemalka, direktorica fotografije, trans aktivistka in še marsikaj živi in dela v Sloveniji, Urška Djurić, režiserka in scenaristka in Ayat Najafi, Irančan, filmski in gledališki režiser, ki dela v Berlinu. Za nagrado Amnesty International se ob že omenjenem režiserke Weissove potegujejo še v francosko-britansko-ameriški produkciji Mož v črnem režiserja kitajskega rodu Wanga Binga, nemško-nizozemski Popolno zaupanje – kitajske režiserke Zhang Jialing, srbsko-slovenski Stekleničarji – Nemanje Vojinovića in Tišina razuma Kumjane Novakove v makedonsko-bosanski ustvarjalni zasedbi.
To vse so dela, ki obravnavajo vprašanja človekovih pravic; Preostali filmi so razvrščeni v tri programske sklope – prvi je aktualni, družbeno kritični, v drugem so intimni in globalni portreti, v tretjem pa miti, ikone in mediji. Dokaj obsežna pa je tudi sekcija Retrospektiva z enajstimi filmi Nike Autor. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Črte, risbe, slike in video Marie Lassnig v Galeriji CD
|
Zadnji februarski torek so v Galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo ene pomembnejših umetnic našega časa Marie Lassnig; Po materi je bila Slovenka, čeravno to ni bil njeno edentiteno oprijemališče, po nazoru ter umetniškem iskanju in ustvarjanju pa je bila svetovljanka; V začetku maja bo minilo deset let od njene smrti na Dunaju, rodila pa se je 95 let pred tem na Koroškem v Kapeli na Grobniškem polju. Kot slikarka je zaslovela šele v njenih 70-ih letih; umetnostno zgodovinska stroka jo uvršča med najpomembnejše osebnosti evropskega likovnega sveta dvajsetega stoletja. Uveljavila se je kot mojstrica risbe, umetniško nadvse tenkočutno nadzorovane poteze s svinčnikom, ogljem ali čopičem, značilnost njenega ustvarjanja pa so ekspresivni avtoportreti in ustvarjanje z izrazitim zavedanjem telesa, prepoznavanja in odslikave lastnega stanja v ter fizičnih občutij; Velja za eno od utemeljiteljic informela v Avstriji in pionirko ženske emancipacije v umetnosti. Ustvarila je izjemni slikarski in risarski opus, ustvarjala je tudi na literarnem področju ter v drugih vizualnih formatih kot sta video in film. Leta 1960 se je preselila v Pariz, kjer se je njena umetniška produkcija v slikarstvu in grafiki osvobodila stilističnih omejitev. Nadaljujte z branjem →