A propos

Zadnje objave

A propos: Kultura za popolno okrevanje; Dr. Danica Purg: IEDC je poslovna šola in galerija na treh stebrih – trajnostnem razvoju, umetnosti in etiki.

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura nove normalnosti, v kateri so naši sogovorniki ustvarjalni in vplivni ljudje, ki delujejo na področjih kot so umetnost, znanost, izobraževanje, raziskovanje, prodorno poslovanje in vzdržna, trajnostna proizvodnja, ustvarjanje novih možnosti in priložnosti za sonaravno in krožno gospodarjenje in kar je še takih reči. Skratka, to so ljudje, gospe in gospodje z mnogimi strokovnimi, vodstvenimi, voditeljskimi izkušnjami in/ali dobrimi idejami in projekti, ki jim krize, tudi ta, zastrupljena s pandemijo covida-19, pomenijo predvsem izziv pri iskanju odgovorov na razvojna vprašanja; Med ključnimi za naš niz oddaj A propos je vprašanje ali so lahko kultura, umetnost, znanost in raziskovanje pot do nove postpandemične normalnosti; Ali če se vprašamo retorično, morda celo utopično: ali so te dejavnosti v teh zastrupljenih časih lahko učinkovitejše kot vakcina? Naša tokratna  sogovornica je gospa dr. Danica Purg, direktorica in ustanoviteljica IEDC Poslovne šole Bled. Pogovor z dr. Danico Purg, direktorico IEDC-Poslovne šole Bled, smo posneli  nekaj dni pred praznovanjem 35. letnice te svetovno znane in mednarodno visoko uvrščene izobraževalne ustanove. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Umetnost za popolno okrevanje; Ko igraš Mozarta, si gol – ob upoštevanju PCT pa tudi zdrav, ozdravljen – in publika tudi.

Sogovornik Radia KAOS v tej oddaji A propos: Umetnost za popolno okrevanje je direktor Slovenske filharmonije Matej Šarc; Povod za ta pogovor je bila nedavna predstavitev nove sezone in njena otvoritev ter neke vrste obračun s prejšnjo – s pozitivnim izidom. Vse kaže, da kulturo vse bolj razumemo kot vakcino, umetnost – že njen najmanjši odmerek pa je lahko orodje in pot za popolno okrevanje; Ta naša oddaja ima tudi podnaslov – Kultura, umetnost, znanost in raziskovanje v novem, postpandemičnem svetu. Gledališča, tudi glasbena pa tudi koncertne dvorane se (končno) polnijo; medtem ko so ansambli ustvarjali kakor se je v stisnjenih covid okvirih pač dalo; V tem pogledu je ta oddaja zagotovo nastaja v pravem trenutku; Da so bili tudi v tem pandemičnem času v SF na pravi poti, na poti ustvarjanja za okrevanje; Razmeroma hitro so se prilagodili na delo v novih razmerah, kar so dokazali že z lansko, tako posebno – covid-19 sezono; Vse skupaj pa so povzeli in sijajno zabeležili tudi v dokumentarcu režiserja Primoža Zevnika; Posebnosti a tudi dosežkov ni manjkalo; O tem je z g. Šarcem najprej tekla beseda. Obljubili so nam, da nam bodo ta približno 20 minutni pregled lanske sezone, o katerem sva govorila, odstopila za predvajanje v našem programu in na naši spletni strani, ki je tako lahko zelo tehtno vabilo k spremljanju letošnjega repertoarja oz, programov, ja, in seveda tudi k vpisu abonmajev, katerim je namenjen pretežni del tega pogovora.Šest, morda bi jih lahko našteli celo sedem ali vsaj šest in pol abonmajev so označili z večini populacije v vsakdanjem življenju dobro znanimi tri-črkovnimi oznakami, kraticami, ki imajo v repertoarju Slovenske filharmonije seveda povsem druge pomene in vsebine. Prva, ki smo jo razčlenjevali je v zadnjem letu zagotovo najbolj v ušesih in vsak dan bolj pogosto uporabljana in v vsakdanjem življenju pa je že malce utrujajoča: PCT. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Bitje z rogom, ki morda prinaša okrevanje; Samorog končno v Operi.

S prislovično mero (novinarske) nejevere ali če hočete, skepse, sem se lotil Samoroga; Iz različnih srečevanj z ustvarjalci, sporočil in tudi novinarskega gradiva je razumeti, da so se na prvo odrsko uprizoritev te Šivičeve mojstrovine v glavnem slovenskem glasbenem gledališču pripravljali že dlje časa. Bila je že nekajkrat napovedovana, odpovedi in prestavitve pa je nepopustljivo povzročal Covid-19, točneje obrambni ukrepi zoper ta virus; In jutri jo bomo vendarle mogli videti in slišati. Skratka, »na prvo noto«, ne da bi slišal vsaj kak njen odzven, so se sprožala spraševanja ali bomo (znova) priče uglasbeni žalostinki, otožnosti, odrski liriki, polni trpljenja in solz. Junaki zgodbe seveda niso neobčutljivi ljudje, recimo taki, ki se jih prav nič ne dotakne. Pohlep in zavist pa sta ves čas zavita v meglice, ki se prehajajo med nami pa če to zaznamo ali ne. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Umetnost za popolno okrevanje; Fabre in Mandić v Drami: Vsa resnična lepota je okorna

Gledališča se (končno) polnijo; Počasi a vendarle; medtem ko so ansambli ustvarjali kakor se je v stisnjenih covid okvirih pač dalo, minulo soboto pa je bil zame in gotovo za večino, ki smo si v SNG Drama Ljubljana ogledali Fabrovega Nočnega pisca, praznik; V tem pogledu je ta oddaja zagotovo prispevek k trditvi, ki smo jo zapisali v letošnji s strani ministrstva za kulturo nepodprti projekt A propos, da je ustvarjanje, umetnost, izjemno cepivo, vakcina za okrevanje po pandemiji. Gledališki dogodek – z maskami in na razdalji, kakopak – je bil po dolgih skoraj osmih mesecih, vsaj zame, posebno doživetje; Občutek zanosa, vtis, da gre tokrat za več kot je (bil) teater lanske jeseni, ko sem v Mali drami videl pretresljivo Zupančičevo Novo raso, zadnjo lansko premiero s publiko v dvorani. Tudi Nočni pisec je bil z repertoarjem sezone 2020/2021 načrtovan sprva za tisti manjši oder, saj je ta igra, pa naj ji rečemo »zgolj« performans ali monodrama z Markom Mandičem, prava za tja a so se prav zaradi še vedno ne povsem sproščenih omejitev, odločili za Veliki oder. Na ta način so tudi zagotovili, da bo to izjemno predstavo, premiero in nocojšnjo ter torkovo ponovitev videlo več ljudi, kot bi jo sicer. Do jeseni je ne bodo več uprizarjali, sicer pa je bila tako ali tako namenjena tudi za spored Drama festivala, ki je zdaj že drugo leto zapored prestavljen… ja najbrž v prihodnjo pomlad. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,

A propos: Več kot vakcina – za popolno okrevanje. Komunizem zalit s Cementom; iskali so politiko čutnosti.

To je oddaja A propos: »Več kot vakcina; za popolno okrevanje« s podnaslovom »Kultura, umetnost, znanost in raziskovanje v novem, postpandemičnem svetu«. Drama Heinerja Müllerja Cement, katere premiera je bila na Velikem odru ljubljanske Drame šestindvajsetega marca in potem se je s ponovitvijo dan kasneje, živo neposredno uprizarjanje in internetno posredovanje (predvajanje) vsaj za zdaj tudi končalo, je nastajala bistveno dlje, kot je v normalnih okoliščinah to v navadi; Okoliščin in razlogov zato na tem mestu ne bomo posebej pojasnjevali, saj o njih podrobneje in brez ovinkov govori tudi naš tokratni sogovornik v naši prvi oddaji iz letošnjega niza A propos; Strnemo jih lahko v zdaj že ponarodelo globalno psovko: covid-19; Projekt »Več kot vakcina; za popolno okrevanje« je pravzaprav zamisel o osmih oddajah, s katerim smo kandidirali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije a v trenutku, ko objavljamo prvo, še ne vemo, če bo tudi podprt z javnimi sredstvi iz tega naslova; Naš prvi gost je gledališki režiser Sebastijan Horvat, s katerim se lotevamo te izjemno aktualne družbene in tudi zelo osebne problematike, ki smo jo obravnavamo z vidika umetniških, družbenih in gospodarskih (razvojnih) vprašanj ter dilem v neki novi, še ne povsem razpoznavni postpandemični družbeni realnosti. S pojmom »okrevanje« pravzaprav vzpostavljamo presumpcijo vračanja v staro, prejšnje (normalno? – ali re?) stanje stvari. Gre torej za upanje, s katerim skušamo opredmetiti in doživeti povsem neznano, ki se, tudi brez naše volje vzpostavlja vsaj drugače, če ne že povsem na novo, saj se je svet v letu 2020 močno spremenil; No, najbrž je temu tako in o tem govorimo tudi z režiserjem ob robu tistega, kar naj prinaša to Müllerjevo delo, ki ga je slovensko občinstvo lahko videlo na tem istem odru že leta 1976; Vendar: tokrat gre za gledališki triptih, katerega prvo uprizoritev je Horvatova ekipa pripravila konec lanskega septembra v Zagrebškem gledališču mladih, drugi aprilski ponedeljek, se pravi čez štiri dni pa v Beograjskem dramskem gledališču uprizarjajo tamkajšnjo različico. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala

To je letošnja zadnja oddaja iz kroga devetih, kolikor smo jih načrtovali pred več kot letom dni, to je v času, ko je bil nek virus s čudnim kraljevskim imenom še tam daleč za devetimi gorami, devetimi vodami in onkraj – Kitajskega zidu. Kronskemu virusu je skoraj uspelo, da razje tudi naš načrt a smo ga, vsaj doslej uspeli zadržati na robu digitalnega sveta. Nekaj intervjujev nam je uspelo vendarle uspelo opraviti iz oči v oči, ali kot zapiše sloviti svetovni fotograf Henri Cartier-Bresson Tête à tête. O njem in njegovi razstavi je Radio KAOS govoril zunaj projekta s skupnim naslovom A propos: Kultura in umetnost, katerega del je tudi ta oddaja, ki je nastal s pomočjo denarja, ki ga je Ministrstvo za kulturo dodalo na javnem medijskem razpisu uspešnim projektom.   

Velika spodbuda v to smer, da bi Slovenija tudi zares bila država kulture, je zagotovo izredna potreba po kulturnem turizmu, kulturni ponudbi, kar bi obogatilo turistično doživljanje naše dežele. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda

S predzadnjo oddajo A propos: Kultura in turizem smo se podali v Lendavske gorice, od tam pa mimo Vinaruima, skozi razstavišča Galerije muzeja Lendava, prek bližnje s kulturnimi dogodki bogate Murske Sobote in razstave Lojzeta Logarja v tamkajšnji galeriji do turističnega in tradicionalno s kulturo (in turisti) napolnjenega Bleda. No, do letošnjega marca je bilo tako. Zdaj je vse drugače. Obiskali smo torej Prekmurje in Bled. Drugega poznamo kot turistični biser, prvo pa to še postaja – tudi s pomočjo premišljeno izbranih kulturnih vsebin in umetnosti. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: