A propos

Zadnje objave

A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma?

Spoštovane in cenjeni! Letošnji niz oddaj A
propos: Kultura in turizem smo koncipirali že lansko jesen, to je v času, ko še
v kitajskem Vuhanu ni bilo javno prepoznanih znakov pandemijskega
korona-virusa; V minulih dveh mesecih smo ob vseh protikoronavirusnih omejitvah
vsemu navkljub uspeli pripraviti prvo oddajo iz tega niza, ki nastaja s pomočjo
javnih sredstev, zagotovljenih z javnim medijskim razpisom Ministrstva za
kulturo Republike Slovenije;

Kulturi je do pandemijske krize šlo tudi v
Sloveniji kar dobro, turizmu še bolje; dvojici kultura in turizem ali strokovno
že dodobra uveljavljenemu izrazu – kulturni turizem pa bi se, če bi se oprli na
strategijo ONKULT
imenovano, ki je kot razvojni dokument nastajala v letih 2016 in 2017,
objavljena pa je bila novembra 2017, morala, če malo pretiravamo, cediti med in
mleko. A se je zgodilo kar se pač je; V deželo se je priplazil virus, ki je ves
dosedanji red razmetal po svoje, kulturo in turizem pa morda še najbolj; A vseh
posledic ta hip še ne moremo videti. Ta naš radijski, pravzaprav
multimedijski Projekt A propos: Kultura in turizem smo seveda morali tudi
zaradi tega močno spremeniti; Pri določanju izhodišč za projekt smo se še mogli
spraševati ali ima slovenska kulturna krajina, sploh kaj od turističnega
buma, kot smo ga doživljali do pandemije covid-19; Odgovor bi bil: da – ima;
točneje – je imela. Do letošnjega marca in o tem bosta govorili tudi naši
tokratni sogovornici, je temu bilo tako. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Mednarodna likovna kolonija v Monoštru – tudi za gospodarski razvoj manjšine v Porabju.

To je Radio KAOS in
sklepna oddaja A propos iz letošnjega niza Slovenska umetnost prek meja, ki smo
jo pripravili tudi s pomočjo denarja, ki ga je zagotovilo Ministrstvo za
kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega medijskega razpisa. Nastajala
je kar dobre štiri mesece, tudi zato, ker smo z njeno vsebino ciljali na
tradicionalno druženje likovnih ustvarjalcev, 18_mednarodno kolonijo v
Mnonoštru, središču Slovencev, ki živijo v Porabju na Madžarskem; To srečanje
likovnih ustvarjalcev se je začelo v prvi dekadi avgusta, trajalo je deset dni,
sklenilo se je otvoritvijo razstave sredi novembra, končuje pa se čez nekaj
dni, v prvem tednu po Novem letu, ko bodo razstavo v Slovenskem
kulturnem in informacijskem centru v Monoštru tudi zaprli in tamkajšnji
galerijski prostor pripravili za nov umetniški dogodek. V oddaji smo se
pogovarjali z dvema sogovornicama in štirimi sogovorniki; vsi so ali pa so bili
neposredno vpeti v to mednarodno odmevno kreativno dogajanje, življenje in
ustvarjanje Slovencev prek meje; Narodnostna statistika in dejstva v številkah
so na prvi pogled vse prej kot spodbudna, vendar so dobra podlaga za učinkovito
organiziranje življenja slovenske skupnosti v Porabju; V spletni različici
oddaje navajamo nekaj več podatkov, o katerih, vsak s svojimi poudarki,
govorijo tudi naši sogovorniki, sodelujoči v oddaji. Porabski Slovenci so manjšina, ki živi v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ob ali do reke Rabe, med  avstrijsko in slovensko mejo. Po madžarskem popisu prebivalstva iz leta 2001 jih je 3.108 govorilo slovensko, 3.429 pa jih je navedlo, da so slovenskega porekla (povzeto po Wikipedii). Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Galerija Šikoronja. Rožek, takoj za mejo.

To je
oddaja A propos: Slovenska umetnost prek meja; V uredništvu in produkcijskih
enotah Radia KAOS je nastajala vse od julija pa do danes, ko smo jo s pomočjo
javnega denarja, ki ga prek javnega medijskega razpisa zagotavlja Ministrstvo
za kuturo RS, obiskali slovensko vasico na avstrijskem Koroškem Rožek, nedaleč
za mejo, blizu Karavanškega predora, rahlo s poti v smeri Beljaka; Tam je v
idiličnem  okolju na nekakšnem otoku med strugo
in rokavom Drave pravljična hiša umetnosti, ki je bila do letošnjega poletja za
nas in je za marsikoga še vedno pravi skriti zaklad. Gradiva
smo zbirali in oblikovali vse od prvih dni julija, ko smo v tisti smeri in z
namenom obiskati Galerijo Šikoronja, prepeljali Karavanke čez strme ljubeljske
klance v tisto smer, nekako vmes v času po tem in do jeseni pa smo uspeli iz
njegovega mikrokozmosa za nekaj kratkih in s glasbo rojev komarjev podloženim
pogovorom obiskati tudi akademskega kiparja, profesorja na Akademiji za likovno
umetnost in oblikovanje v Ljubljani Jurija Smoleta; Ta mojster najrazličnejših
materialov in premišljevalec nas je sprejel na vrtu ob svojem ateljeju, ki je
takrat dajal vtis urejenega »kamnoloma«, no, bolj arzenala božajočih trdih
kosov s srcem in ključavničarske delavnice hkrati; Iz tega njegovega
ustvarjalnega azila in nekaj tedenskega umika iz delovnega tempa, v katerega ga
je »odstavila« zdaj že premagana bolezen, smo Smoleta, ki v domžalskem
kulturnem domu Janeza Bernika, kjer skrbi tudi za galerijsko dejavnost in
razstavne programe, dobesedno »izbrskali in izvabili« pred našo kamero;
Neposredni povod je bilo njegovo sodelovanje na poletni, sicer skupinski
razstavi v Galeriji Šikoronja, ki nam jo je odkril in predstavil naš sodelavec
in zaljubljenec v ultimativne rasežnosti lepih umetnosti Franci Kapler, ki je
tudi pripravil uvodni in spremljajoči zapis. Galerie Šikoronja deluje v vasici
Rožek (Rosseg), poudarek je na e, pa tudi na dejstvu, da gre za avstrijsko
Koroško; To staro hišo, kjer je bila včasih tudi gostilna, so obnovili in v
njej leta 1985 odprli galerijo z imenom Šikoronja, kot se je pisal zdaj že
pokojni Zvonimir, soprog gospe Marije, ki to galerijo vodi. V področju Alpe
Adria, kot prostor našega sobivanja imenujejo na oni strani Karavank, ta galerija
predstavlja slikarje in kiparje, ki uspešno delujejo in se s svojimi umetninami
odmevno uveljavljalo v avstrijskem, slovenskem in mednarodnem prostoru. Tako lahko
v Rožeku občudujemo delujoče umetnike in njihove stvaritve iz različnih
evropskih dežel. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Ob koncu namočeni Beneški bienale z odmevno slovensko udeležbo.

S tokratno oddajo A propos: Slovenska umetnost prek meja smo se odpravili (samo) do Benetk; Že julija in potem – na različne načine in ne povsem dobesedno – še nekajkrat; Obiskali smo likovni, umetniški, vizualni, večmedijski bienale, skoraj pol leta trajajočo svetovno razstavo sodobne umetnosti, ki je zadnjo novembrsko nedeljo zaprla mnoga – z morjem, poplavami namočena vrata številnih bienalnih razstavišč. Gradiva za oddajo, ki jo  s pomočjo sredstev iz javnega medijskega razpisa pripravljamo in objavljamo tudi s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, smo zbirali in oblikovali dobre štiri mesece.  Ko smo četrtič spreminjali načrtovani datum objave, je kazalo, da bo to vendarle v zadnjem tednu Beneškega bienala a je tudi nam, ne le organizatorjem, to preprečila narava s poplavami; Čakali smo na odgovore organizatorjev pa tudi slovenskega komisariata in kustodata o tem, kako so uspeli to svetovno razstavo, predvsem pa slovenski paviljon, zavarovati pred morjem in vodno ujmo. Razen splošnega odgovora, da so vse, dobro zaščitili, do trenutka objave oddaje drugih podrobnosti, razen dokaj krutega sporočila v ne prav izpostavljenem zavihku spletne strani MG, nismo uspeli pridobiti; Slovenska umetnost je bila tam dobro in odmevno zastopana, kar skušamo s to oddajo, v kateri objavljamo avtorski pregled in pogled na razstavo ter tri intervjuje, tudi utemeljiti. Naš sodelavec in soavtor oddaje akademski kipar Dušan Zidar, redni profesor, je bienale obiskal že sredi julija; Vrnil se je z vrsto vprašanj in mnogimi vtisi, manj z ocenami a vendar s prepoznavnim stališčem do videnega, odkrito in verodostojno izhajajoč iz lastne ustvarjalne pozicije. Zapis o videnem, teoretsko in v estetskem pogledu presojan z lastno ustvarjalno, pedagoško in življensko izkušnjo, oplemeniteno z znanjem, poznavanjem vizualnega ustvarjanja sicer ne sledi nizu posnetkov ogledanih del ali prostorskih situacij beneških razstavišč, kakor jih objavljamo v tej oddaji a ni zato nič manj prepričljiv. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja; Slovenski literarni vrt sredi Frankfurta.

Gradiva za oddajo, ki jo  s pomočjo sredtev iz javnega medijskega razpisa pripravljamo in objavljamo tudi s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, so bila v največji meri pridobljena in posneta na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Na petinšestdeset tisoč kvadratnih metrov velikem, največjem evropskem, mnogi radi rečejo tudi – svetovnem – zboru knjig, avtorjev, založnikov ter trgovcev z besedami, tiski ter avtorskimi in založniškimi pravicami. Kar 7500 razstavljalcev iz 109 držav in njihovih ključnih avtorjev, urednikov, poslovnežev, tiskarjev, knjigotržcev in mnogih drugih z več kot milijon knjižnimi in drugimi naslovi in prek 4000 dogodki. Med to množico so bili tudi mnogi predstavniki oblasti, najpogosteje kulturnih a tudi drugih nosilcev javnih funkcij ter vodje  institucij. Med njimi so na otvoritev sejma prišli tudi slovenski minister za kulturo Zoran Poznič, veleposlanik RS v Nemčiji Franci But in vodja Slovenskega kulturnega centra v Berlinu Gregor Jagodič, ki so jih spremljali številni, govorilo se je o še sedemnajstih predstavnikih različnih slovenskih resorjev in ustanov. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja – »Luzerka« in še pet filmov na luxemburškem CinEastu pod geslom Dol z zidovi

Nekaj dni
pred trideseto obletnico padca berlinskega zidu bo geslo »Dol z zidovi« ali v
nekoliko bolj literariziranem prevodu nosilnega slogana Down with Wals pred
štirinajstimi dnevi končanega filmskega festivala Srednje in Vzhodne Evrope
CinEast v Luxemburgu, vsekakor dobro umeščeno in povsem utemeljeno. Porušimo
zidove, bi lahko podnaslovili tudi to oddajo; Bili smo tam, v Luxemburgu, ne v
Berlinu, in si ogledali nekaj filmov, skušali zvedeti kaj več o festivalu
samem, posebej pa smo se osredotočili na udeležbo slovenske filmske produkcije,
ki si je tudi na tem festivalu v minulih letih izborila upoštevanja vredno
pozornost in ugled. Dan pred začetkom CinEasta, potekal je vse od tretjega do dvajsetega oktobra, so nas iz Slovenskega filmskega centra, kjer koordinirajo ali/in evidentirajo udeležbo sloveskih filmov in njihovih ustvarjalcev v mednarodnem prostoru, obvestili tudi o tem festivalu in slovenski udeležbi na njem; Vsi v nadaljevanju omenjeni filmi so nastali s finančno podporo te naše pro-umetniške in za film specializirane javne ustanove, naša oddaja pa s pomočjo javnih sredstev, ki jih je prek t.i. medijskega razpisa zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Letos se je v CinEastovem programu v različnih kategorijah predstavilo šest naših filmov ali filmov z našim produkcijskim prispevkom, sodelovanjem oz. koprodukcijami. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Slovenska umetnost prek meja je na Ghourah (Gorjansko) od davnega leta 1885.

Preden je ekipa Radia KAOS odpotovala na tako rekoč našo, slovensko stran Avstrije, na Koroško, v Kotmaro vas, je izvršni avtor te oddaje iz niza Slovenska umetnost prek meja Andrej Kokot brskal in listal po različnih virih, da bi pregledal, s čim vse se ukvarjajo Koroški Slovenci; Ne le zato, ker se je, kot nostalgično zapiše v skici za ta uvod, pripravljal na snemanje in je po dobri stari maniri novinarjev stare šole ali kot svojo generacijo slikovito označi za tiste, ki delajo »na bukova drva«, še vedno prepričan, da je vedno dobro imeti polno beležnico podatkov ali če hočete – kak podatek in informacijo več, da potem ne sprašuješ sodobnih neumnosti o osebnem počutju in nenormalno spremenjenem vremenu, ko je hladno in preveč mokro, ko bi moralo sonce prijetno greti ali ko se zunaj pretirano ogreje, človekov notranji termometer pa na to ni več uravnan, pač pa zato, ker ga je vse to iskreno zanimalo; Podčrta, da vsaj polovica njegovih genov prihaja od tam, z one strani Karvank in v isti sapi priznava, da razen o svojih sorodnikih kaj malo ve, kakšno je dandanes življenje slovenstva tam čez, onstran te mejne planinske verige. Kar je nabrskal podatkov in informacij, jih zbral in uredil, ga je prepričalo, da je narodno buditeljsko početje Slovencev na avstrijskem Koroškem sila pestro, saj je vsaj pol njihove dejavnosti vezano na gledališko in koncertno dogajanje, da se več izobražujejo kot zabavajo (v krogu slovenske manjšine), le pol toliko se udeležujejo rekreativno športnih dogodkov v organizaciji slovenskih društev; Skoraj četrtino časa posvetijo obeleževanju dogodkov in literarnim predstavitvam; Od enega mikrookolja do druge lokalne, narodnostno relativno zaokrožene sredine, se ta intezivnost sicer razlikuje, kar dobro pokaže priročna preglednica, vendar z zadostno gotovostjo zatrjuje, da lahko lahko ugotovljeno upošteva kot vsaj približno relevantne podatke za celotno kulturno in umetniško dogajanje med Slovenci na Koroškem v Avstriji. Vse to smo z njim skupaj in s pomočjo denarja iz podpore, ki jo prek medijskega razpisa za ta naš projekt zagotavlja tudi Ministrstvo za kulturo RS, uspeli sestaviti, posneti in objaviti z ekipo uredništva Radia KAOS. V Čahórče v občini Kotmara vas k Vinku Wieserju smo šli preverit, kakšna je realna slika v okolju tako rekoč tik za mejo, v občini, ki na severu meji na Celovec, deželno prestolnico in se čez razgibano pokrajino razprostira na zahodu do Bilčovsa. Čez »gore«, na Gorjansko, je poudaril Vinko Wieser, zato se tudi imenujejo Prosvetno društvo Gorjanci. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: