To je prva oddaja A propos: Kultura in turizem v jesenskem delu tako z virusi zapahnjenega leta kot je tole z letnico 2020; Načrt je bi seveda drugačen, saj smo upali, da bomo vsa gradiva posneli, pregledali in »sprešali« v oddajo še pred letošnjo trgatvijo a se je vse skupaj razvleklo na debele tri mesece; Veliko razlogov je za to, med glavnimi seveda obveznosti naših sogovornikov, ki jih po svoje narekujejo tudi okoliščine, povezane s covid-19; Odpravljali smo se in dvakrat ali trikrat nam je to celo uspelo, na slovensko obalo, kjer smo lovili zadnje odbleske letošnjega poletja in prve prijaznosti nepričakovano božajočega začetka jeseni; Obiskali smo Koper, Piran in Portorož, kjer smo se pogovarjali z izjemnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, malček bosi pa smo ostali pred pragom tistih, za katere smo pričakovali, da nam bodo odprtega srca in s kopico navdušujočih podatkov o učinkih sinergije, ki jo ustvarjajo kultura, umetnost in turizem, stopili nasproti s konkretnejšimi podatki in primerjavami. Tudi tokratno oddajo A propos: Kultura in umetnost, ki je šesta v zaporedju celoletnega niza devetih, smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti – in kot kažejo zadnja sporočila od tam, se bo to tudi zgodilo – z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Če smo se v času in po vsebini kar nekaj krat zataknili pred vrati tamkajšnjih občinskih organizmov, ki bi o rezultatih in sinergiji med kulturo in turizmom mogli vedeti največ pa nam je – kljub temu, da so bila v času našega obiska vrata visokošolskih in znanstvenih institucij še počitniško priprta – uspelo vstopiti skozi sodobno preddverje v tretje nadstropje Turistice, Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem; Naša sogovornica je bila gospa Milka Sinkovič, predavateljica in lektorica za nemški jezik, članica Katedre za kulturni turizem. Pogovor smo začeli z vprašanjem, do katere mere so sploh realna pričakovanja – v teoriji in izkustveno – da kultura in umetnost kakor koli vplivata na turizem, na turistični obisk? Kaj zares na Obali pomeni ta pojmovni par kultura in turizem? Nadaljujte z branjem →
A propos
Zadnje objave
A propos: Kultura in turizem; Gledališče kot turistični prevrat na Mljetu in v Kostanjevici na Krki.
|
To je peta oddaja iz letošnjega niza devetih, s skupnim naslovom A propos: Kultura in turizem; Pripravili smo jo tudi v upanju, da jo bomo uspeli realizirati s pomočjo javnih sredstev, ki jih zagotavlja ministrstvo za kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega javnega medijskega razpisa; Končno se nam je uspelo »prebiti« do programskega termina v katerem bo naš, že pred časom večkrat napovedani sogovornik Matjaž Berger, režiser in direktor Anton Podbevšek teatra iz Novega mesta.
Razlogov, da ta pogovor uvrščamo v program šele sedaj, posneli smo ga namreč že sredi maja, ko so se zaiskrile prve napovedi o rahljanju protiepidemijskih ukrepov, je več; Glavni je, da je zdaj že zagotovo, da gledališča znova obujajo svojo »proizvodnjo«, novomeški APT z igro, ki je, če smo avtorje dobro razumeli, pravzaprav gledališki melodramatični performans o strasti, ki je hkrati brez (klasičnega gledališkega) odra, odrski esej o tistem, kar v človeku vzpostavlja teror. Kar ga »dela« terorista in vse tisto, kar ga hkrati onemogoča kot človeka s takšnim značajem, kaj šele v njegovi tovrstni potencialni ali uresničeni samopotrditvi. Še preden smo predstavo Talka Paula Claudela, Jacquesa Lacana, Matjaža Bergerja in še vseh drugih njenih soustvarjalcev slišali, ja, in videli, bi bilo preveč reči, da gre zagotovo za tovrstno razpiranje človeka in njegove teroristične biti a z ugibanjem najbrž nismo daleč od tega; Torej Talka je glavni razlog, da pogovor z Bergerjem objavljamo šele zdaj; Takrat sva ga – po uvodnem pozdravu, seveda – začela tisti dan še vedno z zelo aktualnim vprašanjem o gledališču v pandemijski zaklenjenosti in takoj nato preskočila, morda bolje – poskusila sva se usidrati – blizu glavnega naslova te oddaje: Kultura in turizem, opirajoč se na izkušnjo, ki smo jo priobčili v eni od prejšnjih oddaj, ko smo obiskali Dolenjski muzej, ki je APT-jev sosed. Tik pred prepovedjo vseh dejavnosti, tudi umetniških, seveda kak teden dni prej, je bila v Anton Podbevšek teatru zelo odmevna premiera Muzikofilije. Kaj se je dogaja potem in kako potekajo stvari zdaj (ko smo bili še sredi maja) nas je najprej zanimalo? Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in turizem; Težko pričakovani mednarodni dogodki, tudi koncerti brez zaukazane socialne distance.
|
To je oddaja A propos: Kultura in turizem, četrta iz niza osmih v tem letu – vse v sodelovanju in s pomočjo – no, vsaj upamo, da bo temu tako – javnih sredstev, ki jih pričakujemo iz obsega, kot je določen z javnim medijskim razpisom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije; V odpovedi prejšnje, tretje oddaje, smo sicer napovedali pogovor z režiserjem Matjažem Bergerjem iz Anton Podbevšek teatra a smo ga prestavili vsaj za teden dni; Tako bomo bližje premieri predstave Talka, ki jo pripravljajo za zadnji ponedeljek v tem mesecu na prostem, v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. V dneh, ko kaže, da se zaradi covida-19 ostre omejitve druženja na koncertnih, gledaliških, kongresnih in podobnih prireditvah vendarle nekoliko rahljajo, smo prav zato k pogovoru povabili dva izkušena človeka, uveljavljena strokovnjaka organizacije velikih kulturnih, tudi turističnih, poslovnih in kongresnih dogodkov ter – če uporabimo oznako, značilno za to »industrijo dogodkov« cross-over prireditev, predvsem pa zahtevnejših koncertov; To sta Gorazd Čad in Igor Vidmar. Prvi je direktor agencije Toleranca Marketing, ki pripravlja različne kulturne in poslovne dogodke, drugi pa direktor KOS-a Gospodarskega interesnega združenja Koncertnih organizatorjev Slovenije in prvi človek podjetja za organizacijo kulturnih prireditev Ropot Vidmar. Pogovor z Gorazdom Čadom smo, potem, ko smo razrešili misterij tolerance, pravzaprav družbe s tem imenom, preusmerili k občutku, ki nam je v preteklih treh mesecih v bistvu zlezel pod kožo, namreč, da sprejemamo dejstvo, da dogodkov ni, kot povsem normalno stanje. Najpomembneje je, da ostanemo zdravi; Izkazalo se je, da je pri njih, ki so organizatorji tudi kulturnih dogodkov, tudi takih, ki sodijo v dejavnosti kulturnega turizma, to vprašanje bistveno bolj resno in občutljivo; Toleranca, je bilo torej naše prvo vprašanje. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in turizem; Situle kot magnet za obisk Novega mesta in Dolenjske? Rdeče barve ni, je pa jantar…
|
Ko smo se še precej pred izbruhom korona-virusne karantene razgledovali po sogovornikih za to oddajo v Novem mestu, sta nam v sinopsis sama od sebe ven in ven vstopala dva kolektiva ali če hočete dve ustvarjalni, nenehno kreativni skupini; Prva in brez slehernega dvoma je izjemna skupina raziskovalcev združenih v in okrog imena Dolenjski muzej, druga pa ustvarja v njihovi neposredni bližini: Anton Podbevšek teater ali krajše APT; Pri odločanju in izbiri ključnih vprašanj smo ves čas hodili po robu, ki se težko premakne iz polja ustvarjanja v polje turizma; kar smo artikulirali je ves čas sililo »zgolj« v prostranstva kulture, kulturne zgodovine, antropologije, zgodovine umetnosti, izročila številnih ljudstev, ki so si delila te, zdaj (menda) naše (ali čigave že?) prostore in dosežke človeškega uma in rok naših ljudi, prednikov in njihovih potomcev skozi številne rodove; Tudi tokratno, tretjo zaporedno oddajo A propos: Kultura in umetnost iz celoletnega niza osmih oddaj smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Dolenjski muzej je večja institucija, kot se zdi morda prišleku zaradi predsodkov in površnih vtisov o lastni, svoji, naši (ne)pomembnosti, še posebej, če je vajen prostorskega, vsebinskega in kadrovskega razkošja podobnih hiš in organizmov v prestolnici; V tej oddaji ne bomo razčlenjevali organizacijskih in programskih značilnosti te vsebinsko in programsko razvejane institucije, pač se osredotočamo na prva dobro raziskana obdobja na teh prostorih, ki so odlično predstavljena in – vsaj nam se je, kar smo videli, pokazala kot izjemen potencial za obisk domačih in tujih gostov, usmerjenih obiskovalcev ali tistih s premišljeno izbranim načrtom ali pa onih, ki v te sobane zaidejo po naključju in iz gole radovednosti. Prvotni načrt, kot smo ga omenili tudi že v odpovednem delu prejšnje oddaje A propos, ko smo obiskali Ljubljanski grad, je za to oddajo predvideval obisk obeh že omenjenih novomeških ustvarjalnih skupin in izkazalo se je, da oboji – vsak sicer precej po svoje, razmišljajo tudi o obiskovalcih od drugod; Morda še premalo poglobljeno in ne kot da bi bili ena od pomembnejših ciljnih izbir za ljudi, ki jim rečemo turisti a se tudi to spreminja; Tako smo v Dolenjskem muzeju, kot v sosednjem gledališču posneli pogovora, ki vsak zase in vsak s svojimi posebnostmi z različnimi poudarki in možnostmi merita tudi na polje turizma. Prvotno odločitev, da bo to oddaja o obeh, smo torej spremenili in se s to oddajo zadržali samo na novomeškem naslovu Muzejska ulica 7, z eno od prihodnjih pa se odpravljamo čez cesto in okrog vogala, na Prešernov trg 3; Ljudje iz novomeške intelektualne in ustvarjalne srenje, za katero je od nekdaj značilno, da so viharjenje misli in nenehno iskanje načinov, kako umišljeno eksplicirati in uresničiti njihovo prepoznavanje sveta, so nas seznanili z arheologom dr_Borutom Križem, kustosom in podpredsednikom muzejskega sveta, ki je bil nekaj let, kot sam pravi, povsem naključno, tudi direktor tega zavoda z več kot 155 letno zgodovino, če se opremo na prve pobude za oblikovanje tovrstne institucije mesta, katerega prazačetki segajo še 500 let globlje v preteklost; mimogrede – prav te dni delovno in uradno praznujejo 70 letnico te arheo-zgodovinske, kulturne in raziskovalne ustanove v sodobni podobi javnega zavoda; Arheologom, ki si jih predstavljamo z lopatami, krampi, metri in s skicirkami, polami papirjev in fotoaparati so sprva ljubeče in rahlo zbadljivo rekli krtki, kopači, zdaj so med ljudmi sprejeti kot žličkarji, česar ne slišijo radi. Pogovor o arheologih in arheologiji pa tudi o geologiji Dolenjske se je zares razvnel potem, ko smo si pod vodstvom našega eminentnega sogovornika, kustosa, kake tri ure ogledovali in končno tudi ogledali izjemne arheološke najdbe iz različnih obdobij – tja do zgodnje kamene dobe, to je kakih 17.000 let nazaj, ko je bila (tudi) Dolenjska nič drugega kot zaliv Panonskega morja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in turizem na Ljubljanskem gradu; od lanskih 1,3 mio obiskovalcev do letošnjih…. koliko že?
|
V uredništvu Radia KAOS smo pripravili drugo v
nizu oddaj A propos: Kultura in turizem, katerega zasnove so nastale v času, ko
tam na Kitajskem, še ni bilo javnih znamenj, da je na pohodu korona-virus; Že v
naši prvi oddaji, ki je nastala v povsem pandemičnih razmerah, ko smo bili še
globoko znotraj ultimativnih prepovedi in omejitev, tudi v novinarskem delu in
ko sta bili naši sogovornici Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma mag. Livija Kovač Konstantinovič iz Slovenske
turistične organizacije, smo napovedali obisk na Ljubljanskem gradu, ki je, kot
je bilo tam podčrtano, ena od petih najbolj izpostavljenih turističnih
destinacij v Sloveniji in eden od njihovih ključnih partnerjev; Tudi tokratna
oddaja je nastajala, upamo vsaj, tudi s pomočjo javnih sredstev, kot naj bi
bila zagotovljena z javnim medijskim razpisom Ministrstva za kulturo Republike
Slovenije; kako pa bo to zares videti ob koncu celoletnega projekta, se pa še
ne ve, ker je tako na področju kulture in umetnosti kot medijev še veliko
neznank. Odpravili smo se torej na Ljubljanski grad, ki je
bil v času našega obiska odprt samo za redke obiskovalce pa še to pod posebnim
režimom; S tokratno oddajo smo se po
vsebini zadržali zgolj in samo znotraj grajskega obzidja, v resnici pa smo
morali drugega sogovornika Damjana Finka, takrat še direktorja in šefa kuhinje
Gostilne Na gradu zaradi zaprtega grajskega lokala poiskati na njegovem domu na
robu Novega mesta in v domači tamkaj zelo priljubljeni Hiši Fink. Naš prvi sogovornik
pa je bil zgodovinar Marko Brunskole, pomočnik direktorice za področje
poslovanja in kulturno umetniškega programa v Javnem zavodu Ljubljanski grad. Milijon tristo tisoč
obiskovalcev Ljubljanskega gradu v letu 2019 je vsekakro impozantna številka;
mnogi med njim so si ogledali več kot 300 kulturno-umetniških prireditev, ki so
jih organizirali v grajskih dvoranah, razstaviščih, drugih prostorih in na
grajskem dvorišču ali na planoti zunaj obzidja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in turizem; Slovenija 2020 – varna destinacija kulturnega turizma?
|
Spoštovane in cenjeni! Letošnji niz oddaj A
propos: Kultura in turizem smo koncipirali že lansko jesen, to je v času, ko še
v kitajskem Vuhanu ni bilo javno prepoznanih znakov pandemijskega
korona-virusa; V minulih dveh mesecih smo ob vseh protikoronavirusnih omejitvah
vsemu navkljub uspeli pripraviti prvo oddajo iz tega niza, ki nastaja s pomočjo
javnih sredstev, zagotovljenih z javnim medijskim razpisom Ministrstva za
kulturo Republike Slovenije;
Kulturi je do pandemijske krize šlo tudi v
Sloveniji kar dobro, turizmu še bolje; dvojici kultura in turizem ali strokovno
že dodobra uveljavljenemu izrazu – kulturni turizem pa bi se, če bi se oprli na
strategijo ONKULT
imenovano, ki je kot razvojni dokument nastajala v letih 2016 in 2017,
objavljena pa je bila novembra 2017, morala, če malo pretiravamo, cediti med in
mleko. A se je zgodilo kar se pač je; V deželo se je priplazil virus, ki je ves
dosedanji red razmetal po svoje, kulturo in turizem pa morda še najbolj; A vseh
posledic ta hip še ne moremo videti. Ta naš radijski, pravzaprav
multimedijski Projekt A propos: Kultura in turizem smo seveda morali tudi
zaradi tega močno spremeniti; Pri določanju izhodišč za projekt smo se še mogli
spraševati ali ima slovenska kulturna krajina, sploh kaj od turističnega
buma, kot smo ga doživljali do pandemije covid-19; Odgovor bi bil: da – ima;
točneje – je imela. Do letošnjega marca in o tem bosta govorili tudi naši
tokratni sogovornici, je temu bilo tako. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Slovenska umetnost prek meja; Mednarodna likovna kolonija v Monoštru – tudi za gospodarski razvoj manjšine v Porabju.
|
To je Radio KAOS in
sklepna oddaja A propos iz letošnjega niza Slovenska umetnost prek meja, ki smo
jo pripravili tudi s pomočjo denarja, ki ga je zagotovilo Ministrstvo za
kulturo Republike Slovenije prek tako imenovanega medijskega razpisa. Nastajala
je kar dobre štiri mesece, tudi zato, ker smo z njeno vsebino ciljali na
tradicionalno druženje likovnih ustvarjalcev, 18_mednarodno kolonijo v
Mnonoštru, središču Slovencev, ki živijo v Porabju na Madžarskem; To srečanje
likovnih ustvarjalcev se je začelo v prvi dekadi avgusta, trajalo je deset dni,
sklenilo se je otvoritvijo razstave sredi novembra, končuje pa se čez nekaj
dni, v prvem tednu po Novem letu, ko bodo razstavo v Slovenskem
kulturnem in informacijskem centru v Monoštru tudi zaprli in tamkajšnji
galerijski prostor pripravili za nov umetniški dogodek. V oddaji smo se
pogovarjali z dvema sogovornicama in štirimi sogovorniki; vsi so ali pa so bili
neposredno vpeti v to mednarodno odmevno kreativno dogajanje, življenje in
ustvarjanje Slovencev prek meje; Narodnostna statistika in dejstva v številkah
so na prvi pogled vse prej kot spodbudna, vendar so dobra podlaga za učinkovito
organiziranje življenja slovenske skupnosti v Porabju; V spletni različici
oddaje navajamo nekaj več podatkov, o katerih, vsak s svojimi poudarki,
govorijo tudi naši sogovorniki, sodelujoči v oddaji. Porabski Slovenci so manjšina, ki živi v vaseh južno od Monoštra na ozemlju današnje Madžarske, ob ali do reke Rabe, med avstrijsko in slovensko mejo. Po madžarskem popisu prebivalstva iz leta 2001 jih je 3.108 govorilo slovensko, 3.429 pa jih je navedlo, da so slovenskega porekla (povzeto po Wikipedii). Nadaljujte z branjem →