S prislovično mero (novinarske) nejevere ali če hočete, skepse, sem se lotil Samoroga; Iz različnih srečevanj z ustvarjalci, sporočil in tudi novinarskega gradiva je razumeti, da so se na prvo odrsko uprizoritev te Šivičeve mojstrovine v glavnem slovenskem glasbenem gledališču pripravljali že dlje časa. Bila je že nekajkrat napovedovana, odpovedi in prestavitve pa je nepopustljivo povzročal Covid-19, točneje obrambni ukrepi zoper ta virus; In jutri jo bomo vendarle mogli videti in slišati. Skratka, »na prvo noto«, ne da bi slišal vsaj kak njen odzven, so se sprožala spraševanja ali bomo (znova) priče uglasbeni žalostinki, otožnosti, odrski liriki, polni trpljenja in solz. Junaki zgodbe seveda niso neobčutljivi ljudje, recimo taki, ki se jih prav nič ne dotakne. Pohlep in zavist pa sta ves čas zavita v meglice, ki se prehajajo med nami pa če to zaznamo ali ne. Nadaljujte z branjem →
A propos
Zadnje objave
A propos: Umetnost za popolno okrevanje; Fabre in Mandić v Drami: Vsa resnična lepota je okorna
|
Gledališča se (končno) polnijo; Počasi a vendarle; medtem ko so ansambli ustvarjali kakor se je v stisnjenih covid okvirih pač dalo, minulo soboto pa je bil zame in gotovo za večino, ki smo si v SNG Drama Ljubljana ogledali Fabrovega Nočnega pisca, praznik; V tem pogledu je ta oddaja zagotovo prispevek k trditvi, ki smo jo zapisali v letošnji s strani ministrstva za kulturo nepodprti projekt A propos, da je ustvarjanje, umetnost, izjemno cepivo, vakcina za okrevanje po pandemiji. Gledališki dogodek – z maskami in na razdalji, kakopak – je bil po dolgih skoraj osmih mesecih, vsaj zame, posebno doživetje; Občutek zanosa, vtis, da gre tokrat za več kot je (bil) teater lanske jeseni, ko sem v Mali drami videl pretresljivo Zupančičevo Novo raso, zadnjo lansko premiero s publiko v dvorani. Tudi Nočni pisec je bil z repertoarjem sezone 2020/2021 načrtovan sprva za tisti manjši oder, saj je ta igra, pa naj ji rečemo »zgolj« performans ali monodrama z Markom Mandičem, prava za tja a so se prav zaradi še vedno ne povsem sproščenih omejitev, odločili za Veliki oder. Na ta način so tudi zagotovili, da bo to izjemno predstavo, premiero in nocojšnjo ter torkovo ponovitev videlo več ljudi, kot bi jo sicer. Do jeseni je ne bodo več uprizarjali, sicer pa je bila tako ali tako namenjena tudi za spored Drama festivala, ki je zdaj že drugo leto zapored prestavljen… ja najbrž v prihodnjo pomlad. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos, gledališče, Jan Fabre, Marko Mandić, SNG Drama Ljubljana
A propos: Več kot vakcina – za popolno okrevanje. Komunizem zalit s Cementom; iskali so politiko čutnosti.
|
To je oddaja A propos: »Več kot vakcina; za popolno okrevanje« s podnaslovom »Kultura, umetnost, znanost in raziskovanje v novem, postpandemičnem svetu«. Drama Heinerja Müllerja Cement, katere premiera je bila na Velikem odru ljubljanske Drame šestindvajsetega marca in potem se je s ponovitvijo dan kasneje, živo neposredno uprizarjanje in internetno posredovanje (predvajanje) vsaj za zdaj tudi končalo, je nastajala bistveno dlje, kot je v normalnih okoliščinah to v navadi; Okoliščin in razlogov zato na tem mestu ne bomo posebej pojasnjevali, saj o njih podrobneje in brez ovinkov govori tudi naš tokratni sogovornik v naši prvi oddaji iz letošnjega niza A propos; Strnemo jih lahko v zdaj že ponarodelo globalno psovko: covid-19; Projekt »Več kot vakcina; za popolno okrevanje« je pravzaprav zamisel o osmih oddajah, s katerim smo kandidirali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije a v trenutku, ko objavljamo prvo, še ne vemo, če bo tudi podprt z javnimi sredstvi iz tega naslova; Naš prvi gost je gledališki režiser Sebastijan Horvat, s katerim se lotevamo te izjemno aktualne družbene in tudi zelo osebne problematike, ki smo jo obravnavamo z vidika umetniških, družbenih in gospodarskih (razvojnih) vprašanj ter dilem v neki novi, še ne povsem razpoznavni postpandemični družbeni realnosti. S pojmom »okrevanje« pravzaprav vzpostavljamo presumpcijo vračanja v staro, prejšnje (normalno? – ali re?) stanje stvari. Gre torej za upanje, s katerim skušamo opredmetiti in doživeti povsem neznano, ki se, tudi brez naše volje vzpostavlja vsaj drugače, če ne že povsem na novo, saj se je svet v letu 2020 močno spremenil; No, najbrž je temu tako in o tem govorimo tudi z režiserjem ob robu tistega, kar naj prinaša to Müllerjevo delo, ki ga je slovensko občinstvo lahko videlo na tem istem odru že leta 1976; Vendar: tokrat gre za gledališki triptih, katerega prvo uprizoritev je Horvatova ekipa pripravila konec lanskega septembra v Zagrebškem gledališču mladih, drugi aprilski ponedeljek, se pravi čez štiri dni pa v Beograjskem dramskem gledališču uprizarjajo tamkajšnjo različico. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala
|
To je letošnja zadnja oddaja iz kroga devetih, kolikor smo jih načrtovali pred več kot letom dni, to je v času, ko je bil nek virus s čudnim kraljevskim imenom še tam daleč za devetimi gorami, devetimi vodami in onkraj – Kitajskega zidu. Kronskemu virusu je skoraj uspelo, da razje tudi naš načrt a smo ga, vsaj doslej uspeli zadržati na robu digitalnega sveta. Nekaj intervjujev nam je uspelo vendarle uspelo opraviti iz oči v oči, ali kot zapiše sloviti svetovni fotograf Henri Cartier-Bresson Tête à tête. O njem in njegovi razstavi je Radio KAOS govoril zunaj projekta s skupnim naslovom A propos: Kultura in umetnost, katerega del je tudi ta oddaja, ki je nastal s pomočjo denarja, ki ga je Ministrstvo za kulturo dodalo na javnem medijskem razpisu uspešnim projektom.
Velika spodbuda v to smer, da bi Slovenija tudi zares bila država kulture, je zagotovo izredna potreba po kulturnem turizmu, kulturni ponudbi, kar bi obogatilo turistično doživljanje naše dežele. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda
|
S predzadnjo oddajo A propos: Kultura in turizem smo se podali v Lendavske gorice, od tam pa mimo Vinaruima, skozi razstavišča Galerije muzeja Lendava, prek bližnje s kulturnimi dogodki bogate Murske Sobote in razstave Lojzeta Logarja v tamkajšnji galeriji do turističnega in tradicionalno s kulturo (in turisti) napolnjenega Bleda. No, do letošnjega marca je bilo tako. Zdaj je vse drugače. Obiskali smo torej Prekmurje in Bled. Drugega poznamo kot turistični biser, prvo pa to še postaja – tudi s pomočjo premišljeno izbranih kulturnih vsebin in umetnosti. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in turizem; Tudi na Ptuju je poezija vino in vino poezija
|
Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in turizem, sedma od skupaj devetih, kolikor jih obsega celoletni istoimenski projekt, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Tokrat smo se odpravili na Ptuj z namenom, da ugotovimo, koliko tamkajšnje pestro kulturno dogajanje v širšem pomenu besede in umetnost v ožjem odzvenu številnih ustvarjalnosti, med katere, kot bomo slišali lahko – z nekaj zadržki – sodi z vsem spremljajočim tudi pridelava vina, ki je tako značilna za ta del Slovenije. Covidu navkljub. Ne glede na številne omejitve, ki jih je v letu 2020 vzpostavila pandemija in njene posledice, se je štiriindvajseti festival Dnevi poezije in vina ponujal kot izjemna priložnost – in morda so tudi tile dnevi okrog Martinovega, ko so tudi na Ptuju ustoličili novo vinsko kraljico in ko oddajo končno objavljamo, dobra izbira ali vsaj asociacija na nanjo. Kaj več dosti v teh zapahnjenih časih skoraj ni mogoče. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos
A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo
|
To je prva oddaja A propos: Kultura in turizem v jesenskem delu tako z virusi zapahnjenega leta kot je tole z letnico 2020; Načrt je bi seveda drugačen, saj smo upali, da bomo vsa gradiva posneli, pregledali in »sprešali« v oddajo še pred letošnjo trgatvijo a se je vse skupaj razvleklo na debele tri mesece; Veliko razlogov je za to, med glavnimi seveda obveznosti naših sogovornikov, ki jih po svoje narekujejo tudi okoliščine, povezane s covid-19; Odpravljali smo se in dvakrat ali trikrat nam je to celo uspelo, na slovensko obalo, kjer smo lovili zadnje odbleske letošnjega poletja in prve prijaznosti nepričakovano božajočega začetka jeseni; Obiskali smo Koper, Piran in Portorož, kjer smo se pogovarjali z izjemnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, malček bosi pa smo ostali pred pragom tistih, za katere smo pričakovali, da nam bodo odprtega srca in s kopico navdušujočih podatkov o učinkih sinergije, ki jo ustvarjajo kultura, umetnost in turizem, stopili nasproti s konkretnejšimi podatki in primerjavami. Tudi tokratno oddajo A propos: Kultura in umetnost, ki je šesta v zaporedju celoletnega niza devetih, smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti – in kot kažejo zadnja sporočila od tam, se bo to tudi zgodilo – z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Če smo se v času in po vsebini kar nekaj krat zataknili pred vrati tamkajšnjih občinskih organizmov, ki bi o rezultatih in sinergiji med kulturo in turizmom mogli vedeti največ pa nam je – kljub temu, da so bila v času našega obiska vrata visokošolskih in znanstvenih institucij še počitniško priprta – uspelo vstopiti skozi sodobno preddverje v tretje nadstropje Turistice, Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem; Naša sogovornica je bila gospa Milka Sinkovič, predavateljica in lektorica za nemški jezik, članica Katedre za kulturni turizem. Pogovor smo začeli z vprašanjem, do katere mere so sploh realna pričakovanja – v teoriji in izkustveno – da kultura in umetnost kakor koli vplivata na turizem, na turistični obisk? Kaj zares na Obali pomeni ta pojmovni par kultura in turizem? Nadaljujte z branjem →