Danes je bila na sporedu še zadnja iz niza desetih oddaj Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem. Tokrat jo je vodil Boštjan Perovšek, ki je v studio povabil predavatelja dr. Josipa Korošca ter kiparja in slikarja Janeza Pirnata. Oddaja je – kot vse ostale – nastala s finančno pomočjo ministrstva za kulturo, predvsem pa iz raziskovalnega navdiha, ki sta ga spodbudila knjiga Hermana Potočnika Problemi vožnje po vesolju, pa tudi iskanje najučinkovitejšega električnega pogona, ki se ga je pred dvema desetletjema lotil pisatelj in fizik Andrej Detela, ki je projekt najprej poimenoval Čmrlj. Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Josip Korošec preučuje umetnost prazgodovine in starega veka ter predava na katedri za umetnostno zgodovino. Nadaljujte z branjem →
Kaj ima Noordung opraviti s čmrljem
Oddaja o znanosti Kaj ima Noordung opraviti s čmrljem
Zadnje objave
Klemen Jelinčič Boeta in Janez Bogataj iščeta povezavo med Noordungom in Čmrljem
|
Gosta devete oddaje Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem sta bila Klemen Jelinčič Boeta, zgodovinar, antropolog in sociolog ter Janez Bogataj, umetniški fotograf in strastni in poklicni antikvar, zbiralec in trgovec z dragocenostmi, ki jih iz roda v rod nosijo, prenašajo stare knjige. Ta večpredstavni 800 minutni niz nastaja iz raziskovalnega navdiha, v znamenitem delu Problemi vožnje po vesolju Hermana Potočnika Noordunga, ki zaradi mnogih sestavin dosega raven umetniškega; po drugi strani pa z Noordungovim delom tvori raznobarvno mavrico, lok čez nebesni svod nekaj zelo zemeljskega: tudi v domačih iskanjih najden, raziskan in implementiran najučinkovitejši električni pogon za najrazličnejša zemeljska, vodna in zračna vozila, kot si ga je pred dvajsetimi leti zamislil fizik, pisatelj in pesnik Andrej Detela… Oboje, vsaka od teh reči na svoj način, dosega tisto, čemur smemo reči umetnost. Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Deževen in zoprn dan je bil kot nalašč za raziskovalni in umetniški pogovor. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Kaj ima Noordung opraviti s čmrljem, fotografija, glasba, Izrael, Janez Bogataj, Judje, Klemen Ječinčič Boeta, pisatelji
Etika v znanosti in umetnosti
|
Dilema, s katero se slej kot prej sreča vsak umetnik in vsaj znanstvenik je, ali je njegovo (njeno) ravnanje etično. Pravzaprav se s temi vprašanji sreča vsak izmed nas. Na ta vprašanja sta v današnji oddaji Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem iskala odgovore pisateljica Ifigenija Simonovič in filozof Janez Juhant. Kot eno od osrednjih se je zastavilo vprašanje ali je možno živeti v skladu z etičnimi načeli krščanstva in biti ateist. Oddajo je tokrat vodil Franci Kapler. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Kaj ima Noordung opraviti s čmrljem, ateizem, etika, Ifigenija Simonović, Janez Juhant, krščanstvo
Električna vozila in ozvočenje
|
Če je bil v dosedanjih šestih oddajah Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem naslov pravzaprav alegorija za preplet umetnosti in znanosti, pa smo ga tokrat lahko razumeli popolnoma dobesedno. V studio smo namreč povabili Gorazda Lampiča, direktorja podjetja Elaphe, ki razvija elektromotorje za različna električna vozila in hkrati gonilno silo vsakoletnega dogodka ČEVELJ (Čista Električna Vozila za Ekološko ozaveščene LJudi), ki je posvečen razvoju električnih vozil. Družbo v studiu pa mu je delala lastnica električnega skuterja, jazz in soul pevka, ter borka za pravice živali Jadranka Juras
Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Letošnji ČEVELJ < 3 se je začel z opozorilom obasti, naj vendarle že deregulira področje znanosti, naj ji pusti dihati in omogoči nekaj več proste izbire - ali pa naj pošteno odveže mošnjo, kar je v teh razmerah najbrž manj verjetno. Je ono prvo (več svobode) verjetnejše; saj je menda prav svoboda najdragocenejša, najdražja? Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Kaj ima Noordung opraviti s čmrljem, atletika, električna vozila, električni skuter, električno kolo, jazz, mnogoboj, skok ob palici
Vedeti še ne pomeni znati…
|
Vedeti še ne pomeni znati. Če želite kaj narediti, potem se morate tega enostavno lotili. Oziroma, kot je dejal Mitja Okorn, eden od dveh gostov v današnji oddaji Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem: “ne zna vsaj prebrati ‘WC’, a vsak ga zna uporabljati”. Včasih to pomeni tudi to, da se najboljši učenci v praksi ne izkažejo najbolje, je Okorna dopolnil Janez Bešter. Uspešni mladi filmski režiser, avtor legendarnega filma Tu pa tam, ki trenutno živi med Slovenijo in Poljsko, je v studiu Radia KAOS sedel skupaj s profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in inovatorjem, oba pa je spraševal Andrej B. Pengov.
Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Kaj ima Noordung opraviti s čmrljem, film, inovacije, konvergenca, raziskave, scenariji, študij, Tu pa tam
Podnebne spremembe v ritmu bossanove
|
V tokratno oddajo Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem smo najprej povabili klimatologijno, članico panelne komisije za klimatske spremembe, dobitnice Nobelove nagrade, dr. Lučko Kajfež Bogataj, ter jo že v vabilu prosili, naj sama predlaga umetnika ali umetnico, ki bi držal (držala) ravnotežje na naši umetniško-znanstveni gugalnici. Predlagala je dr. Primoža Viteza, jezikoslovca, prevajalca, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani in predvsem – glasbenika. Primož Vitez je namreč prvo grlo komorne jazz zasedbe Bossa de novo
Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Dr. Lučka Kajfež Bogataj je bila “predvidena” za ministrico za klimatske spremembe. Celo sama je dejala, da bi jo tak položaj zanimal, če bi imela dejanske pristojnosti. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Kaj ima Noordung opraviti s čmrljem, Al Gore, Bossa de novo, bossanova, francoščina, glasba, IPCC, jazz
Arhitektura, kemija in čiščenje bronastih spomenikov
|
Ciniki bi menda rekli, da se kemija in arhitektura srečujeta pri čiščenju bronastih spomenikov. Resnica je seveda drugačna in dosti bolj zanimiva. To smo lahko ugotovili tudi v tokratni oddaji Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem, v katero je Andrej Pengov povabil rektorja ljubljanske Univerze in vrhunskega kemika prof. dr. Staneta Pejovnika, ter arhitetka Andreja Hrauskyja, predsednika Društva arhitektov Ljubljane in Zveze društev arhitektov Slovenije, ter enega največjih poznavalcev Plečnikove arhitekture. Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Različne zanstvene vede, discipline so v različnih družbenih obdobjih različno v ospredju zanimanja in tudi družbrne veljave, moči. Nadaljujte z branjem →