Kaj ima Lacan z Žižkom, verjetno ne bi bilo težko ugotoviti. Kaj pa ima Lacan s Štefančičem? Marcelom Štefančičem? Vse in nič hkrati – Mislite, da ste nekaj zamudili? To seveda ni bil uvodni nagovor k prestavitvi zbirke esejev s strani avtorja. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Aktualen političen film iz leta 1969
|
V nedeljo, dan po podelitvi glavne nagrade za najboljši film v tekmovalnem programu 35 Ljubljanskega filmskega festivala, smo v uredništvu Radia KAOS ujeli še zadnje projekcije retrospektive Coste-Gavrasa v Kinoteki in si ogledali letos že omenjeni triler Z – to je – leta 1970 z oskarjem nagrajeni tujejezični film: Stranka, ki se zavzema za socialno enakost in mirovniško držo v demokratični državi. Zagotavljanje demokracije v državi s strani državnih organov represije, ki dobro skrbijo za njen privid – privid demokracije – To so predispozicije filma, ki je še kako preveč aktualen, da bi ga bilo mogoče gledati do konca – Namreč tudi dejstvo, da množica med zgodbo izriše črko Z (!) v začetku protesta, ki je sicer hitro prekinjen, vzbudi nelagodna čustva. Vendarle, za razumevanje filma moramo dobro poznati takratne družbene razmere v Franciji: študentske demonstracije, ki so se pričele na podlagi prepovedi obiskov v študentskih domovih, upor proti imperializmu ter poudarek na problematiki vzhodnega bloka in seveda vojna v Vietnamu, ki je spodbudila protestno-kulturno gibanje. Protesti so se kasneje razširil tudi po Evropi in drugod po svetu, tudi v vzhodni blok, tako sta bili leti 68 in 69 tudi v takratni Jugoslaviji precej nemirni (protesti so v Jugoslaviji vztrajali do leta 1972), če omenimo jugoslovanski upora študentov z zasedbo Filozofske fakultete. Za razliko od francoskih, so jugoslovanski študentje v tem primeru zahtevali realizacijo samoupravne prakse, medtem ko so zahteve po enakovrednem treniranju študentov v sistemu s francoskimi zahtevami precej podobne. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Ker ima srce na levi
|
Pa ne le zato – K temu so nas spodbudili tekoči dogodki. Če za režiserja pravijo, da je v kasnejšem obdobju delal na predvsem levičarsko angažiranih filmih, bi dikcijo, da je okužil z svojim levičarskim pristopom šele kasnejša dela, morebiti veljalo popraviti; Namreč, že naslov sam Kupe za morilce (Compartiment Tueurs) je poln ironije in črnega humorja. Ne le zato, ker je črno-bel. Četudi ne bi poznali režiserja ter njegovega lika in dela, bi že rahlo subtilni ugotovili, da naslov dejansko izraža družbeno-kritično ost. Kaj drugega pa dandanes v družbenem diskurzu gledamo, kot čisto morijo? Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
35.LIFFE: Costa-Gavras v Retrospektivi, Coppola z Megalopolisom v Predpremierah
|
Pred skoraj tremi tedni je takrat še novopečeni generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak na novinarski konferenci povedal, da si novembra skoraj ne moremo predstavljati brez Liffa; Poudaril je, da Liffe niso samo filmi, so tudi filmski pogovori, srečevanja, druženja in čas za premislek o stvareh in idejah, ki nam sicer ne polnijo vsakdana; S pohvalami o kakovosti in razsežnostih Liffa se mu je pridružil Luca Borzatta, direktor Razvoja produktov in storitev Telekoma Slovenije, glavnega pokrovitelja festivala, ki da je skozi leta uspešno rastel, se razvijal, razvajal svoje zveste obiskovalce in tako postal to, kar danes je – velik, odmeven, kakovosten mednarodni festival; Telekom Slovenije podpira Liffe že devetindvajset let zapored in tudi tako omogoča dostop do kakovostnih vsebin svojim naročnikom. Programski direktor Liffa Simon Popek pa je tisti predzadnji oktobrski torek v dvorani Alme Karlin ob predstavitvi programa podčrtal, da bo letos na ogled 91 celovečernih filmov in trije sklopi kratkih; Izpostavil je, da bodo izbrani filmi festivala, razporejeni v deset standardnih sklopov oz. sekcij letos na ogled tudi v Mojemkinu Kranj in v že uveljavljenih lokacijah v Mariboru, Celju in Novem mestu. Liffe je pred dobrimi petintridesetimi leti nastal iz zamisli o iskanju spodbud za filmsko ustvarjanje med mladimi na mednarodni ravni – takrat bolj ali manj entuziasti – tudi s sekcijo tekmovalnega značaja; Perspektive v katerih se deset mladih ustvarjalcev poteguje za nagrado vodomec, so se uveljavile kot odmevna priložnost za preboj v svetovna filmska razsežja; V tekmovalnem formatu se jim je pridružil tudi sklop Evropa na kratko, kjer v treh podsklopih tekmuje 14 kratkih filmov. Za več podrobnosti in vsebinskih poudarkov letošnjega Liffa pa smo pred dnevi v program Radia KAOS povabili umetniškega vodjo in direktorja festivala Simona Popka. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Korenita zvočna hoja: To)pot v Cukrarni, na Plečnikovem stadionu in še kje
|
Festival korenite zvočne hoje, ki se začenja zadnjo septembrsko sredo v Cukrarni, vključuje zvočne sprehode, koncerte, predavanja in delavnice, odpira vprašanja o rabi in dojemanju prostora ter poudarja pomen upočasnjevanja družbenega tempa; Pričakujemo lahko umetniška dela, ki presegajo zamejitve običajnih glasbenih ali performativnih nastopov in dogodkov, kjer je zvok v središču avtorjeve in obiskovalčeve pozornosti in ki je praviloma zunaj disonančnega, kaj šele melodičnega doživljanja; Lahko tudi, vendar razumeli smo, da gre za »edinstveno priložnost, da doživimo prostor in zvočno krajino na način, ki spodbuja premislek o naši vsakdanji okolici in sobivanju z njo«.
Na nedavni novinarski konferenci so predstavili pet dnevni festivalski program, ki publiko aktivno vključuje v sooblikovanje dogodkov kot so zvočni sprehodi, interaktivni dogodki ter subtilna umetniška dela, ki nas vabijo k globljemu poslušanju mestnih zvokov in dojemanju ekologije prostora. Podrobneje so, posebej za Radio KAOS, festivalsko dogajanje predstavili arhitektka, festivalska producentka, soustvarjalka dogodkov in sokuratorka Irena Pivka, Spiro Mason, akademski kipar in profesor ter mlada pedagoginja, družinska terapevtka in raziskovalka sinteze zvoka, proučevalka elektro akustične kompozicije in skladateljica eksperimentalne glasbe Karmen Ponikvar. Začetki To)pota segajo v leto 2021, ko so v Coni (Zavod za procesiranje sodobne umetnosti) in Stekleniku (Galerija za zvok, bioakustiko in umetnost) sodelovali z belgijsko platformo walk · listen · create in v Ljubljani, Kranju in Cerknici pripravili festival Sound Walk City · prelude. Letošnji To)pot je tako že četrti tovrstni festival (tretji s tem imenom),
Kot je v pogovoru že povedala Irena Pivka, bodo ob naših sogovornikih sodelovali tudi Augenmas, a l l j a, Colin Black, Maja Bjelica, beepblip, Nika van Berkel, Tetiana Khoroshun, Maria Magdalena Kozlowska, Rene Markovič, OR poiesis, Eduardo Raon, Urša Sekirnik, Jacek Smolicki, Tea Vidmar, Miloš Vojtěchovský, Brane Zorman in Tery Žeželj. Še več podrobnosti najdete na povezavah www.cona.si | www.steklenik.si; Za Radio KAOS sem prva zvočna sporočila o letošnjem Festivalu Korenite zvočne hoje v Cukrarni poiskal in posnel ter pripravil za osluh, ogled in razpečevanje Andrej Pengov.
Nasvidenje torej 25. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Mednarodni folklorni večer, Domžale; petnajstič V Grobljah kot nekoč
|
Prva septembrska sobota je že po 15-letni navadi, no, zdaj bi že mogli reči: preskušeno in po tradiciji, ravno pravi dan za folklorni večer z naslovom V grobljah kot nekoč; V programu bodo tokrat sodelovali Godba Domžale, Domžalske Mažoretke, Veteranska folklorna skupina Bela Krizantema – nekdanji folklorniki AFS Maribor, Folklorni ansambel Kočo Racin iz Skopja ter domače, grobeljske zasedbe Vokalna skupina Adam Ravbar, Folklorna skupina in Tercet pevk FD Groblje. Na eni od prvih popočitniških vaj smo jih obiskali v Kulturnem domu Groblje, lučaj ali dva od Domžal in posneli nekaj utrinkov z vaje, ki jo je pripravila umetniška vodja Folklorne skupine gospa Nevenka Unk Hribovšek. O programu in nastopajočih na folklornem večeru V Grobljah kot nekoč pa smo se pogovarjali s predsednikom FD Groblje dr Francijem Hribovškom, naš sogovornik pa je bil tudi gospod Franci Sterle, ki v paru s soprogo sodeluje v grobeljski folklorni skupini že vrsto let in je njen aktualni podpredsednik. Za Radio KAOS sem se s kamero in mikrofonom v enem tistih prekurjenih poletnih večerov v Groblje podal Andrej Pengov.
Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Lepo je v naši domovini biti mlad… in v Cankarjevem domu tudi
|
Sredi prvega septembrskega tedna so v Cankarjevem domu predstavili program jesenskega dela sezone, ki prinaša bogato bero vrhunskih gostovanj, umetniških snovanj in koprodukcij, ki jih je mogoče videti na najpomembnejših odrih po svetu; V središče zanimanja so postavili mladost, ki v nizu raznolikih dogodkov, koncertov in razstave pod skupnim naslovom Lepo je v naši domovini biti mlad razkriva in odkriva izzive, pasti, želje in namere mladih ter poglede na mladost tistih, ki so se od nje že poslovili.
Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je poudarila, da nova sezona prinaša svežo, kakovostno, aktualno mednarodno produkcijo na vseh področjih ter izpostavlja pomembne avtorje in za današnji čas relevantne teme, kar odločilno vpliva na obisk. Lani je prireditve v CD obiskalo 409990 obiskovalcev, kar je po podatkih uradne državne statistike 10,4 % obiskovalcev vseh kulturnih prireditev v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah v Sloveniji; Cankarjev dom tako ostaja najpomembnejša kulturna ustanova in eden ključnih sotvorcev naše kulturne krajine; v letu dni izvedejo okrog 2000 prireditev in ustvarijo kar za 5,5 milijona EUR lastnih prihodkov. Podrobno – od prireditve do prireditve, od dogodka do dogodka, ki se bodo zvrstili to jesen in nekateri tudi čez zimski rob – so o programu Cankarjevega doma govorili Aleš Drenik, vodja programa resne glasbe, opere in baleta, Tina Lešničar, ki vodi program jazza in glasb sveta, Andrej Jaklič – za gledališče in sodobni ples, Simon Popek za film, kulturnovzgojni program ter humanistični in literarni program je predstavila Barbara Rogelj, razstavnega pa Katarina Hergouth. Na predstavitvi jesenskega programa Cankarjevega doma so sodelovali še dramaturginja Slovenskega mladinskega gledališča Urška Brodar, režiser Luka Marcen in dramaturginja Tatjana Doma, ki pripravljata predstavo po delu Draga Jančarja In ljubezen tudi; s tem Jančarjevim delom se bodo konec tega šolskega leta ukvarjali tudi maturanti. Igor Samobor se bo tokrat spopadel s prenavljanjem tako rekoč družinskega odrskega izdelka Igralec, ki ga je v nadvse uspešni, vsaj 400-krat ponovljeni prvotni različici pred več leti režirala Barbara Hieng Samobor. Nadaljujte z branjem →