Prispevki

Zadnje objave

Poletna bera Cankarjeve založbe

V poletnih mesecih je pri Cankarjevi založbi izšlo sedem knjižnih novosti: dve izvirni in pet prevodnih del. Predstavila sta jih urednika Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov. Uvodna predstavitev je pripadla Avtorju Milanu Deklevi, ki je svoje izvirno delo Zaplešiva, Dante, predstavil z besedami urednika, ki med drugim o protagonistki knjige pove: »Ker iz puščave ni mogla ustvariti raja, jo je preoblikovala v rajanje človeške minljivosti.« To je zgodba o umetnici, nekoč priznani plesalki, ki si na steno zapuščene hiše nariše občinstvo, v kateri in pred katerim ustvarja ter preko svojih spominov devetih desetletij hkrati prepoveduje tudi o zgodovini Amerike. Janko Petrovec zaradi vseh obveznosti žal ni uspel prisostvovati tiskovni konferenci in je zato njegov prevod romana Marca Missirolija Zvestoba predstavil urednik. Roman je bil leta 2019 med petimi finalisti za najpomembnejšo italijansko književno nagrado strega ter osvojil nagrado strega giovani 2019. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Požigi v ljubljanski Drami – uvod v Lebdenje

Nocoj in jutri, torej v petek, četrtega in v soboto, petega septembra, bo ljubljanska Drama s premierama prve slovenske uprizoritve igre Wajdija Mouawada Požigi slavnostno obeležila začetek sezone 2020-2021, imenovane Lebdenje. Uprizoritev režiserke Nine Rajić Kranjac, ki prvič ustvarja v Drami, je postavljena na Veliki oder; Enaindvajset likov oblikujejo Pia Zemljič, gostja Nataša Keser, novi član ansambla Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj in Janez Škof; Trem igralkam, eni v alternaciji in šestim igralcem sta naloženi po dve vlogi; Drama je obsežno delo; napovedujejo, da bo predstava trajala dlje kot štiri ure in pol; Požige je v okviru priprav na diplomsko delo na dveh študijskih smereh (prevajanje, dramaturgija) prevedla Eva Mahkovic, dramaturg pa je Tibor Hrs Pandur, ki je za gledališki list pripravil obsežen esej z mnogimi, tako za občinstvo kot strokovno javnost, pomembnimi informacijami in pojasnili. Avtorica scenografije je Urša Vidic, skladatelj Branko Rožman, kostumografinja Marina Sremac, oblikovalec svetlobe je Borut Bučinel, lektorica pa Tatjana Stanič; študijska asistenta sta Jaka Smerkolj Simoneti za režijo in Sara Slivnik za scenografijo. Predstava se za razliko od običajnih večernih ur začenja že ob šestih popoldne; ima namreč dva odmora in traja dobre štiri ure.  Prve ponovitve bodo na sporedu od 7. do 11. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Onkraj vrta – svetovna praizvedba komorne opere v Cankarjevem domu

Opera, čeprav »zgolj« komorna, ki so jo za petkov večer pripravili v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, je v vseh pogledih – presenečenje. Že po pogovorih z ustvarjalci, še preden smo slišali in videli kaj od napovedanega, smo dobili občutek, da vse skupaj vibrira kot uprizoritvena umetnina posebne vrste; Že dejstvo, da jim je – corona razmeram navkljub –  uspelo pripraviti to glasbeno predstavo, je, vsaj tak občutek smo dobili po srečanju z njimi, na nek poseben način presenetilo vse tri koproducente: nosilnega – Slovensko komorno glasbeno gledališče, in sodelujoča v izvedbi Concept operapovera iz češkega Lipnika (nedaleč od Brna) in ljubljanski Cankarjev dom, še najbolj pa morda avtorja glasbe Stephena McNeffa in gostujočo solistko Susan Bickley, oba iz Velike Britanije; Tam so namreč glasbena gledališča še vedno prazna – za tesno zaprtimi vrati, zaradi pandemije, seveda. Opera Onkraj vrta, ki bo doživela svetovno praizvedbo ta petek, je zgodba o prikaznih, ki so jo navdahnili čustveni vozli odnosa med Almo Mahler in njeno hčerko Manon Gropius; Opera obravnava odnose med starejšimi in mlajšimi ljudmi, starši in otroki, materami in hčerkami, obenem pa se sprašuje, kako se spopadati z veliko izgubo in obžalovanjem. Ali lahko svojo preteklost oblikujemo tako, da ustreza naši življenjski pripovedi, in kaj se zgodi, če nas usoda prisili v soočenje z drugačno resnico? Libreto je napisala Aoife Mannix, Švedinja po rodu, po starših Irka, selila se je v Dublin, Kanado in ZDA, zdaj ustvarja v Londonu za Radio BBC; piše pesmi, libreta in kot performerka nastopa s svojimi odmevnimi predstavami. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Slikanice; šest novih za začetek predšolske in šolske jeseni.

Po koronskem super premoru in po še pravočasni vrnitvi v kaotično življenje smo v studio Radia KAOS povabili Ireno Matko Lukan, urednico otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi. Predstavila je tri nove knjige iz zbirke Čebelica, dve veliki slikanici ter novo knjigo iz zbirke Trio Golaznikus; Vse to še preden otroci znova sedejo, upajmo, da bo s tem šlo vse po načrtih, v šolske klopi. Z Andrejem Pengovom Bitencem sta predstavila najprej Preglovega Fanta, ki  lepo pozdravlja, ilustriral ga je Marjan Manček, nadaljevala pa sta z Diverzanti in Izdajalci Andreja E Skubica in ilustracijami Tanje Komadina – šesto knjigo v priljubljeni seriji Trio Golaznikus, navihancev da malo takih, ki tokrat pred pozidavo rešijo otroško igrišče; V pospešenem tempu sta se lotila še dvesto let starih Dogodivščin male miške, besedila Celie Thaxter, ki ga je prevedla Marjana Kobe, ilustrirala pa Ana Zavadlav. Potem sta v predstavitvenem tonu  napletla še nekaj o sijajni pripovedi o Marku, ki na belem konju jaše, ki je svojo prvo izdajo izpod peresa in barvnih svinčnikov Toneta Pavčka in Ančke Gošnik Godec doživela že pred šestintridesetimi leti pri založbi Borec; Z zgodbo o levu mladinske pisateljice Jane Milčinski, so pri Mladinski knjigi zaznamovali stoto obletnico njenega rojstva, slikanico je ilustrirala Maša Kozjek; Na zadnje sta se Andrej Pengov in Irena Matko Lukan pogovorila še o veliki poetični slikanici o smrti in malem Egonu, z naslovom Za vedno, ki pripoveduje o smrti očeta, s katero se mora Egon kot otrok soočiti; Napisal jo je nemški avtor mlajše srednje generacije Kai Lüftner, prevedla jo je Alenka Veler, ilustrirala pa Katja Gehrmann. Vabljeni k ogledu pogovora, ki ga je za objavo pripravila Urška Pengov Bitenc. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Želka raztresli po travi na Žalah; tri leta potem, ko je Peco, ljubljanska legenda, premagal infarkt.

Drugi avgustovski ponedeljek so nekateri glavni slovenski časopisi objavili v prepoznavnem Brecljevem slogu napisano besedilo v spomin Želku Peliconu – Pecotu, legendi ljubljanskega Kulturno umetniškega društva dr_France Prešeren v Trnovem. Pomislil sem: znova nek Markov štos, sicer na robu običajnega ali če hočete – normalnega, pravzaprav tega in tistega, kar večinoma mislimo, da je normalno, kadar ni vsakdanje – kot je večina njegovih ustvarjanj – in za katerega sta se z Želkom najbrž dogovorila, da na ta način opozorita na kak zaplet ali krivico; Dnevniška besedila Brecelj pogosto podpisuje kot Barko Mrecelj; Tokrat se je podpisal s pravim imenom; to je bil prvi znak, da gre tokrat morda zelo zares. Brecljev »In memoriam« Želku Peliconu so potem zares objavili (in ne zgolj povzeli, kot je bila njegova skromna želja), vsi »prevladujoči« tiskani mediji, nekateri drugi pa so povzeli bistveno; Še vedno ga lahko v celoti in v izvirniku preberete na povezavi https://www.dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=30088. Trajalo je nekaj dni, da sem dejstva uspel preveriti v pogovoru z Markom Brecljem osebno. Ne da bi ga podrobneje spraševal, sem ga, tako mimogrede razumel, da tudi on ni v najboljši kondiciji in da z zdravjem ne prekipeva in da je pogosto na cevkah in cevčicah. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Vprašanje za milijon $/€ ali za vedeževalko: Kdaj se znova vidimo v gledališču?

V
evropskih državah se različno odzivajo na krizo, ki jo je v kulturi, umetnosti
in medijih zasejala pandemija covida-19; tam, kjer tovrstno produkcijo
obravnavajo ne (zgolj) kot strošek pač pa kot produktivni del družbe, ki
fiskusu prinaša pomemben del družbenega proizvoda na različnih gospodarskih
ravneh, so zanjo namenili zajeten tovor tako imenovanega »helikopterskega«
denarja in poskrbeli, da živi ter preživi vse do obdobja, ko bi znova (z)mogla
delovati vsaj približno tako kot pred krizo; V Sloveniji pa so na resorju, od
katerega se pričakuje, da bo življenjsko zainteresiran za izvorno, identiteno
in samopotrditveno narodovo substanco in v predizvolitvenih nastopih prvega
ministra in njegovega kulturnega pribočnika s pravimi, vsaj po takratnem vtisu
prepričljivimi besedami, zdaj več kot zadovoljni že s prvim in drugim korona-zakonskim
paketom; Tretji je, kot kaže, namenjen zgolj turizmu in gostinstvu ter delu
javnega prevoza, čeravno imamo že pred dvema letoma izdelano strategijo za
pomembni del te panoge, ki se je tudi pri nas, ne le v svetu, že uveljavila kot
kulturni turizem – z vsemi njegovimi implikacijami in izjemnimi učinki; Pravkar
pa je v sklepni fazi postopek sprejemanja tretjega paketa, ki bo, kot kaže
spregledal marsikaj, kar podpira in sooblikuje kultura v turizmu in z njim. Posebna
zgodba je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, česar si v kulturi, brez
posledic za programe, repertoarje in kakovost v umetnosti pravzaprav ne
predstavljamo; razen, če imamo v mislih holograme kot digitalni substitut tudi
na odrih – ali recimo v Postojnski jami in ob njej; Si predstavljate politiko v
takšni (hologramski) izvedbi za govorniškim odrom? Kamor koli se te dni obrnemo, da
bi zvedeli kakšno podrobnost več o bližnjih načrtih in premislekih o delovanju
v poletnih in preostalih mesecih (vsaj) do konca leta, naletimo na zadržanost
zaradi negotovosti, ki dokaj zanesljivo prinese nabito prazne dvorane. Čeprav
so v torek na neformalni videokonferenci ministri in ministrice, pristojni za
kulturo in medije v članicah EU govorili 
o pomoči kulturnemu in kreativnemu sektorju, ko je bila posebej
podčrtana potreba po finančni okrepitvi in prilagoditvi programa Ustvarjalna
Evropa, se zdi, kot da to pri nas ne povzroča kakšne posebne skrbi, saj so bili
ustvarjalci, kreativci in novinarji deležni plačanega čakanja na delo, zanje in
še za koga skrajšanega že do konca maja. Skratka, v gledališčih ali bolje –
na odrih in v – če si znova privoščimo Silencev dovtip »nabito praznih
dvoranah«, v dvoranah torej, kjer se morda zgodijo razredčeni dogodki za
petdeset glav ali kje na prostem in manjših kinih, bo to vsekakor drobna
posebnost; potem ko so dva meseca ponujali na ogled starejše  in pravilom zelo obiskane video zapise
arhivskih  ali še živečih predstav,
sporočajo občinstvu praviloma enakozvočni tekst: Gledaliških predstav do poletja
žal ne bo… in ponekod dodajo še pojasnilo,da so že naštudirane predstave ali
koncerti pripravljeni na premiere, da pa ta vmesni čas namenjajo ustvarjanju
repertoarjev za novo (nove?) sezone in nujnim vzdrževalnim delom. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Prvi maj v rdečem s krono; Čestitka Gorenjevim delavcem: po komunistično na kitajski način.

Še
v februarju so pripravljali program, scenarij, se odločali o nastopajočih in
vsem drugem, kar organizatorjem narekujejo priprave na prvomajska druženja, še
posebej na rožniški kres in prvomajsko slavje; Letos bosta prvi in drugi maj pomembno
drugačna; Pa ne zgolj zato, ker zaradi pandemije virusa ne bo druženj,
kresovanj, budnic, ki bodo donele od drugod in drugače, kot je bilo v navadi
minulih 100 in še trideset let. 130 let namreč mineva od prvega praznovanja praznika dela na
naših tleh in 134 po svetu, ko delavstvo praznuje zgodovino združenega boja za
delavske pravice in prizadevanj za izboljšanje socialnega položaja in delovnih
razmer; Trideset pa od nastanka novodobnih sindikatov v Sloveniji. Letos
tudi sindikalisti in delavci, sicer z izjemami, ki jih omogoča pravkar spremenjena
vladna uredba, ki pa še vedno, razumljivo, prepoveduje shode, ostajajo doma, še
vedno pa –  praznujejo, praznujemo; Navkljub
mnogim dogodkom, ki kar kličejo po uporu, spopadu ali vsaj k novim premislekom
o redu, kot nam ga je vsilil povampirjeni kapitalizem, pa čeprav rdeče, po
kitajsko obarvan, kot je to v primeru Gorenja. Tam,
na njenem domu, smo uspeli k priložnostnemu srečanju na daljavo ob letošnjem
prazniku dela – Prvem in drugem maju – in k pogovoru povabiti predsednico Zveze
svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič. S
predsednico ZSSS Lidijo Jerkič sem se, posebej za Radio KAOS in tokrat globoko
v ilegalo potisnjeni in zaradi aktualnih razmer utišani Radio KRIČAČ,
pogovarjal Andrej Pengov. Slikovna gradiva so povzeta s spletnih strani ZSSS in
Sindikata Mladi+. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: