Prispevki

Zadnje objave

Bogdan Benigar, 63. Jazz festival Ljubljana: Ni dobrega festivala brez tveganja

Končno in znova v kompletu in na preskušen način: 63_Jazz festival Ljubljana je tu. Po dveh letih spopadanja z okoliščinami, ki jih je narekovala covidna pandemija, ki je prinesla temu tradicionalnemu in enemu najstarejših srečevanj svetovnih jazzovskih glasbenikov v Evropi tudi nekaj svetovno odmevnih izkušenj, je letošnji festival zasnovan znova tako, kot smo ga vajeni; Vendar z mnogimi novostmi; Tudi o tem smo se nekaj dni pred začetkom, ki je označen z datumom 15_junij, pogovarjali z vodjo festivala Bogdanom Benigarjem. Za izziv ali spodbudo k poslušanju tega četrt-urnega pogovora, posnetega na točki, kjer je danes že vse pripravljeno za prva uglaševanja in jutrišnje nastope in ko se na različnih lokacijah popoldne in zvečer že odvijajo spremljevalni in predfestivalski dogodki, pa napovedujemo pogovor v Vodnikovi domačiji o tem, kaj o jazzu brati v knjigah, in se sprašujemo, kakšne so Note na robu, o čemer priča razstava fotografskega mojstra Luciana Rossettija v Mali galeriji CD pod kuratorstvom Žige Koritnika in hkrati vabimo na nocojšnji večerni nastop pianista Mihe Gantarja c Klubu CD. V okolju, polnem šumov, ki so pričali o dobrem, ustvarjalnem razpoloženju v Cankarju in predvsem okrog njega, sva pogovor z Bogdanom Benigarjem začela s tradicijo minulih 62 let. Ne posebej uspešno, vendar ravno prav  za začetek. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Kdo je Kaspar? Mi. Vsi. V kabaretu slehernega dne.

Gledališka igra Kabaret Kaspar, ki jo je lani podpisala – doma pa tudi na slovenskih odrih in po svetu uveljavljena ter nagrajevana  hrvaška dramatičarka Tena Štivičić, bo krstno uprizorjena nocoj na velikem odru ljubljanske Drame, kjer se radi pohvalijo, da gre pri tej uprizoritvi za svetovno premiero. To delo je namreč nastalo po naročilu SNG Drama Ljubljana in v tesnem sodelovanju z režiserjem in glasbenikom Marjanom Nečakom. S Kabaretom Kaspar bodo tudi slavnostno zaokrožili program sezone 2021/2022. Za kraj dogajanja je avtorica izbrala samotni otok, daleč od civilizacije a hkrati povsem pri roki. Tu med nami se to dogaja ven in ven. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Mar 1.maj (z)morejo praznovati tudi prekarci?

V dneh pred 1.majem, praznikom dela, se kakšno leto bolj, kakšno manj a vendar vedno znova odpirajo teme in sprožajo opozorila o vse bolj načetih delavskih pravicah. Letos je zadnji delovni dan v aprilu Sindikat Mladi Plus, ki je poslej enakopravni in polnopravni del velike sindikalne družine Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, predstavili rezultate njihove raziskave o položaju mladih na trgu dela, v katero so vključili 419 mladih. Med najbolj zaskrbljujoče ugotovitve sodi podatek, da so prav mladi v največji meri žrtve vse bolj razraščujoče prekarnosti, med najopaznejše pa,  da si mladi želijo zaposlitev za nedoločen delovni čas. Na prihajajočo vlado so naslovili svoje predloge za izboljšanje stanja, v uredništvu Radia KAOS pa smo to priložnost izkoristili za predprvomajski pogovor s predsednico tega sindikata Teo Jarc, ki je že petkovi dopoldanski na tiskovni konferenci uvodoma opozorila, da je tudi epidemija pospešila neregularne načine zaposlovanja in da je najbolj prizadela prav mlade. Bili so prvi odpuščeni, če pa so delali prek prekarnih oblik dela, so se jih še lažje znebili. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Slavnostna seja ZZB NOB ob Dnevu OF

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, drage tovarišice in tovariši! Na Radiu KAOS smo ob praznovanjih 27. aprila, Dneva upora proti okupatorju, Prazniku dela, osmem maju, ko bomo obeleževali 77. obletnico sklepnih bojev za osvoboditev Ljubljane na Orlah in devetem maju, Dnevu osvoboditve, ki je hkrati tudi praznik našega glavnega mesta in Evrope, pripravili poseben programski projekt Radia KRIČAČ. Letošnja obeleževanja in praznovanja teh pomembnih datumov so umeščena na dneve, ki nekoliko odstopajo od običajnih. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: ,

Temno-svetle slike v dvoranah in po spletu: 24. FDF

Kot prvega v programu letošnjega FDF si bo moč ogledati italijanski film Futura iz sekcije Intimni in globalni portreti, po uradni večerni otvoritvi pa bo na sporedu slovensko-srbsko-kosovsko-črnogorski  dokumentarec Marije Zidar z naslovom Odpuščanje, eden od petih iz tekmovalne sekcije; Začne se torej jutri, devetega marca. Letošnji FDF – za razliko od lanskega, ki je bil v celoti na spletu – poteka deloma v hibridnem formatu, vendar je možnost ogleda na zahtevo, torej od doma ali kje od drugod, zgolj alternativa, saj si bo 25 filmov mogoče ogledati v 38 projekcijah v treh kinodvoranah: CD – Kosovelova dvorana, Kinodvor in Slovenska kinoteka, dobre dve tretjini pa bo mogoče videti tudi na daljavo. Lani si je prek spleta ogledalo 3.000 ljubiteljev dokumentarcev tega svetovno že zgledno uveljavljenega festivala, kar je dober rezultat, pravijo v CD, letošnja pričakovanja pa so vsaj tolikšna. V nadaljevanju objavljamo skoraj dobesedni video zapis z novinarske konference, na kateri so direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, programski direktor festivala Simon Popek in Taja Premk, vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov Amnesty Internatinal Slovenija, katerih nastope je povezovala Janina Pintar, ki v Cankarjevem domu vodi promocijske projekte za področje filma in humanizma, podrobno predstavili 24_FDF. Letošnji FDF bo v sredo, 16. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,

Noviteta Usedline Morano in Divjaka – prva predstava festivala Rute v MGL

Gledališka noviteta Katarine Morano Usedline, bo prva predstava jeseni leta 2019 ustanovljenega regionalnega festivala Rute, ki so ga oblikovala gledališča v šestih glavnih mestih nekdanjih jugoslovanskih republik; Ustanovili so območno zvezo gledališč in prvi festival bi se moral zgoditi v Ljubljani že aprila 2020 a je načrte preprečila pandemija covida-19. Podrobneje o ustanovitvi, sestavi in načrtih te gledališke povezave bomo na našem radiu še govorili, tokratni prispevek pa je namenjen predstavitvi drame Usedline. Krstna uprizoritev tega dela, napisanega posebej za Mestno gledališče ljubljansko, bo na sporedu nocoj, večer po slovenskem kulturnem prazniku, do štirinajstega februarja pa ji bo na Velikem odru ali na Mali sceni sledilo še šest gostujočih in še dve domači predstavi. V vse pozornosti in podrobnega branja vrednem gledališkem listu najdemo tudi poudarek, da Katarina Morano in Žiga Divjak v sodelovanju z ekipo MGL v Usedlinah raziskujeta tisto, kar ostane za nami, ko nas več ni; (navajamo): »Smeti, odpadki in iztrebki po njenem namreč niso le stvari, ki jim ne najdemo pravega mesta in se jih zato skušamo znebiti ter jih vreči stran, temveč imajo pomembno simbolno vlogo pri konstituiranju in povezovanju družbe ter opredeljevanju razmerij med ljudmi. /,,,/«

Na novinarski konferenci minuli četrtek je vodstvo gledališča skupaj s tako rekoč celotno igralsko zasedbo podrobneje predstavilo nastajanje Usedlin; nekaj malega pa so povedali tudi o tem, kaj moremo pričakovati v tem dobri dve uri trajajočem delu, ki se ves čas odvija v nekem stanovanju, kjer je treba pospraviti, kar je ostalo za onimi, našimi predniki; Kaj dosti nismo izvedeli o tem, kaj bomo zares videli, slišali, morda občudovali…

Dramatičarka in dramaturginja ter režiser Usedlin sta Katarina Morano in Žiga Divjak, scenograf je v Sloveniji vse pogosteje gostujoči Istran in na beograjski Fakulteti uporabnih umetnosti diplomirani Igor Vasiljev, kostumi so delo Tine Pavlovič, pod glasbo se podpisuje Blaž Gracar, lektorica je Barbara Rogelj, svetlobo in zvok pa sta oblikovala Andrej Koležnik in Gašper Zidanič. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Prvih slovenskih 50 knjižnih izidov v Stati inu obstati

Sredi decembra je Cankarjeva založba v atriju ZRC SAZU predstavila še eno monumentalno delo, Stati in obstati, pod katerega se je podpisal Kozma Ahačič. Avtor je je povedal, da je sprejel izziv ustvarjanja take knjige, saj je imel že veliko materiala, ki ga je sestavil v okviru svoje disertacije. Ne glede na to, je bilo narejeno veliko dodatnega dela. Ročno vezana in numerirana knjiga je izšla v 300 izvodih in je bila praktično razgrabljena. Kot že povedano v naslovu povzema prvih 50 knjig, ki so v času reformacije – torej v 16_stoletju – izšle v slovenščini. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: