Z verzom afroameriškega pisca in esejista Jamesa Baldwina, katerega stoto obletnico rojstva smo obhajali lani in ki je neke vrste moto letošnjega festivala v Cankarjevem domu opozarjajo na oseben, strasten in elokventen premislek o posledicah prikritega in odkritega rasizma, o družbeno pogojeni identiteti posameznika in kolektivni odgovornosti ob prevzemanju religijskih ali ideoloških dogem, ki je artikuliral in galvaniziral ideje ob vrenju gibanj za državljanske pravice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Svet je spet pred točko vrelišča, zato nas Baldwinova bridko iskrena izpoved, testament, pridiga in svarilo hkrati, nagovarja z brezčasno nujnostjo. V torek, 1.julija zvečer v Mali galeriji Cankarjevega doma – kot enega ključnih preddogodkov 66-Jazz festivala Ljubljana odpirajo fotografsko razstavo Duh jazza italijanskega fotografa Pina Ninfe. Razstava pod kuratorskim vodstvom Žige Koritnika prinaša črno-bele podobe koncertov, zaodrja in tistih trenutkov, ki nastanejo med glasbo; že ob 20. uri pa se bo v predprostoru Kluba CD Žiga Koritnik pogovarjal s fotografom Ninfejem. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Cankarjev dom z etičnimi sponzorji v novo sezono
|
Kot vsako leto, so tudi letos junija v Cankarjevem domu razodeli načrte za naslednje leto za področje resne glasbe ter gledališč in plesa, skupaj s svojimi pokrovitelji. Novo sezono Zlatega abonmaja, mednarodnega simfoničnega cikla bo odprl Kraljevi škotski nacionalni orkester z Thomasom Zondergardom. Filharmonija Brno in Češki filharmonični zbor Brno bosta z dirigentom Leošem Svárovskim poustvarila avtentično izvedbo oratorija Sabat Mater. Na odru Gallusove dvorane bi igral tudi Estonski nacionalni simfonični orkester na evropski turneji. Ob orkestru nastopata tudi glasbeni direktor Olari Elts in violinistka virtuozinja Simone Lamsma. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
S festivalskim vlakom (skoraj) do Term Dobrna
|
Na prvi pogled se zdi sodelovanje Festivala Ljubljana s Slovenskimi železnicami menedžerska domislica z precejšnjo mero humorja, morda celo naivnosti; kdo se dandanes sploh še vozi na kulturne dogodke z železnico, sploh, če upoštevamo okorne in dokaj volativne vozne rede in nenehna prestopanja z vlaka na avtobus in morda znova nazaj na vlak (če vas prej ne pobere kak taksist ali pilot helikopterja); Po drugi strani je pa prav impozantno videti potniško ICS mrcino odeto v festivalske barve z logotipom, ki šele v teh razsežnost zares pride do izraza; In žurka, za katero poskrbijo tako železničarji z izbranimi napitki in premišljeno potovalno prehrano kakor tudi festivalsko umetniško vodstvo, ki povabi katerega od popularnejših iz nabora nastopajočih, da v solistični ali komorni zasedbi enega od vagonov spremeni v zabaviščni prostor, v bar s pop, jazz ali popularno klasiko ali pa kar z mobilnim kabaretnim programom, če ne kar v koncertno dvoranico za izbrano publiko. Ta uvodni promocijski prijem, kak mesec pred otvoritvijo festivala, gojijo pri Brlekovih že vrsto let; izjema je bilo, razumljivo, obdobje pandemije; Tudi letos se je dobro razpoložena druščina odpravila na popotovanje v izbrani del Slovenije; z vlakom brez voznega reda (samo) do Celja a je bilo ob hitrosti, ki je povsem blizu francoskemu TGV v prvih 50 metrih, ko kompozicija odrine s postaje, vseeno dovolj časa za prijetna doživetja: nastop klarinetista Gorana Bojčevskega in delčkov njegove skupine Balkan Nuevo p tudi za ckrljanje želodčkov in burbončic. Sicer pa je namen tovrstnega sodelovanja na dlani: obiskovalcem omogočiti preprost in kar najbolj okolijsko neobremenjujoč dostop do večernih dogodkov v Ljubljani. V letošnjem primeru predvsem tistim iz Štajerske; posebni večerni vlak bo namreč po 23. uri vozil do Maribora, Terme Dobrna pa so sponzor nekaterih izbranih festivalskih dogodkov, hkrati pa se v razširjeni festivalski zgodbi uveljavljajo kot partner, tesno povezan z naravo, zdravjem in dobrim počutjem. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Pesem daje moč; Narod, ki prepeva, ko krvavi, je neuničljiv!
|
V torek, 20. maja bo v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani mezzosopranistka Nataša Perovšek Loborec pripravila že tretji koncert posvečen pomladi, maturantskim radostim in mladostnim ljubeznim pa tudi svobodi, ki so jo pred osemdesetimi leti prav v mesecu maju izbojevali partizani. Naslov koncerta Pesem daje moč je inspiriran z mislijo njenega nekdanjega dekana na ekonomski fakulteti, v času fašistične okupacije naprednega krščanskega socialista, aktivista OF in kasneje partizana, med leti 1988 in 1990 pa predsednika Predsedstva SR Slovenije; Janez Stanovnik je v enem svojih govorov poudaril, da je trpeči, krvaveči in zatirani narod, ki kljub poniževanju in trpljenju poje, nepremagljiv. Scenarij koncerta, ki bo ob sodelovanju povezovalk Eve Košuljandić in Ane Kralj Železnik presegel običajne koncertne okvire in bo prava poznopopoldanska glasbena prireditev, je Perovšek Loborčeva pripravila ob pomoči in v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom Podpeč – Jezero iz Preserij, je pa tudi odgovorna za produkcijo; Program dogodka, ki je v vseh elementih zasnovan medgeneracijsko in kot že rečeno, vsebuje partizanske pesmi, slovenske ljudske pesmi in pesmi drugih narodov, starogradske pesmi pa tudi skladbe iz zakladnice zabavne in popularne glasbe ter avtorske pesmi njenega pokojnega soproga, vsestranskega glasbenika in pedagoga Rudija Loborca; Pripravili so tudi priredbo Lennonove skladbe Imagine, ki je, tako kot mnoge njihove skladbe, ostal v vrhu zakladnice popularne glasbe 60-ih let in skupine The Beatles, za katero se zdi, da v tem, današnjem času ne bi mogla nastati. Ob Nataši Loborec Perovšek bosta nastopili tudi sopranistki Janina Čadež in Sara Mitrović, baritonist Jan Jerman, pevski zbor OŠ Sp. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Ukradena tančica ali Labodje jezero ob soju sveč opoldne v Dolenjskih Toplicah
|
Grška zgodovina, ki jo imamo za začetnico evropske kulturne misli, postreže z več odmevnimi prestopniki, ki se v zgodovinskem kontekstu pojmujejo kot junaki; Jazon je bil eden od teh, ki ga pojmujemo kot junaka, a je povezan tudi s krajo kraljevega zlatega Runa; Glede na to, da so ideje grške, posledično tudi rimske antike še dandanes posute povsod po evropskem prostoru, ne v smislu prežitkov, pač pa poustvarjanja, bi jo lahko vsaj idejno, smiselno povezali z zgodbo o kraji zlate tančice, ki ji danes, za voljo priredbe v modernem času, lahko rečemo tudi Labodje Jezero. Balet Labodje jezero, delo Pjotra Iliča Čajkovskega, namreč sloni na ljudski pripovedi o ukradeni tančici, vendar tako, da tke zgodbo o princu Siegfriedu in princesi Odette ter njuni ljubezni; Zasnovan je kot uprizoritev v štirih dejanjih in je do danes postal klasika repertoarjev majhnih in velikih operno-baletnih hiš, pa tudi vsesplošni kanon, s katerim nagovarjajo že zelo mlado občinstvo. Uredništvo Radia KAOS je nedavno povsem po naključju »prestreglo« eno takih bolj ali manj posrečenih predstav, ki soji k naslovu pridodali še svečanost soja 250-ih sveč; Ne da bi posebej izrazito posegali v jedro zgodbe, so se avtorji uprizoritve sicer odločili za priredbo, morda je bolje, če zapišemo poenostavitev, ki so ji dodali nekaj »popestritvenih«, (tujerodnih, nečajkovljanskih, nelabodjih) plesno-glasbenih vložkov, ki so prejkone služili prehodom oz. preskokom v zgodbi in glasbi. S temi posegi, zlasti s temeljitim krajšanjem predstave, so uspeli zadržati otroško (in starševsko?) pozornost skozi celo uro odrskega dogajanja pa še zamuda na babičino kosilo ni bila prevelika, saj se je predstava začela ob enih po-opoldne, minulo soboto tik pred cvetnico, ko je čas za blagoslavljanje butar in oljčnih vejic… Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Amorfna gmota – idej, ki je tudi Lacanov »tretji« ne sme zamuditi
|
Kaj ima Lacan z Žižkom, verjetno ne bi bilo težko ugotoviti. Kaj pa ima Lacan s Štefančičem? Marcelom Štefančičem? Vse in nič hkrati – Mislite, da ste nekaj zamudili? To seveda ni bil uvodni nagovor k prestavitvi zbirke esejev s strani avtorja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Aktualen političen film iz leta 1969
|
V nedeljo, dan po podelitvi glavne nagrade za najboljši film v tekmovalnem programu 35 Ljubljanskega filmskega festivala, smo v uredništvu Radia KAOS ujeli še zadnje projekcije retrospektive Coste-Gavrasa v Kinoteki in si ogledali letos že omenjeni triler Z – to je – leta 1970 z oskarjem nagrajeni tujejezični film: Stranka, ki se zavzema za socialno enakost in mirovniško držo v demokratični državi. Zagotavljanje demokracije v državi s strani državnih organov represije, ki dobro skrbijo za njen privid – privid demokracije – To so predispozicije filma, ki je še kako preveč aktualen, da bi ga bilo mogoče gledati do konca – Namreč tudi dejstvo, da množica med zgodbo izriše črko Z (!) v začetku protesta, ki je sicer hitro prekinjen, vzbudi nelagodna čustva. Vendarle, za razumevanje filma moramo dobro poznati takratne družbene razmere v Franciji: študentske demonstracije, ki so se pričele na podlagi prepovedi obiskov v študentskih domovih, upor proti imperializmu ter poudarek na problematiki vzhodnega bloka in seveda vojna v Vietnamu, ki je spodbudila protestno-kulturno gibanje. Protesti so se kasneje razširil tudi po Evropi in drugod po svetu, tudi v vzhodni blok, tako sta bili leti 68 in 69 tudi v takratni Jugoslaviji precej nemirni (protesti so v Jugoslaviji vztrajali do leta 1972), če omenimo jugoslovanski upora študentov z zasedbo Filozofske fakultete. Za razliko od francoskih, so jugoslovanski študentje v tem primeru zahtevali realizacijo samoupravne prakse, medtem ko so zahteve po enakovrednem treniranju študentov v sistemu s francoskimi zahtevami precej podobne. Nadaljujte z branjem →