Prve dni letošnjega leta je v 95-letu starosti umrl zadnji komandant X. Slovenske naroodnoosvobodilne udarne brigade Ljubljanske Alojz Kajin – Lojze, upokojeni general, do predlani tako rekoč vsakokratni udeleženec slavnosti ob obelisku na Orlah; Mestna občina Ljubljana in občina Lavrica na tem kraju vsakega 8_maja ali kak dan blizu tega datuma tradicionalno pripravita spominsko slovesnost, v spomin na zadnje boje ter padle in ranjene ter pred osvoboditvijo slovenskega glavnega mesta. Partizanom se je Alojz Kajin priključil kot 18 letni kmečki fant iz Podklanca pri Vinici v Beli krajini, potem, ko je iz Ljubljane, kjer se je učil za mizarja, v začetku leta 1942 pobegnil najprej v Grosuplje in nato z vlakom do doma, kjer je deloval kot terenski aktivist; Prvega maja se je priključil Belokranjskemu odredu, kjer je bil sprva kurir nato pa je hitro napredoval do komandanta brigade. Po tem, ko je leta 1943 je končal oficirsko šolo pri glavnem štabu NOV, se je pridružil Cankarjevi in kasneje Ljubljanski brigadi, kjer je bil najprej komandat prvega in drugega bataljona, pred težkimi sklepnimi boji za osvoboditev Slovenije pa je napredoval do komandanta Ljubljanske brigade. Vodil jo je v številnih spopadih vse od Čabra, Ribnice, Velikih Lašč, Turjaka prek Golega in Iga ter skozi Sela proti Orlam – do Ljubljane. Po hudih spopadih z umikajočimi se okupatorskimi in kvisliškimi formacijami, ki so se na tem majhnem ozemlju, bežeč pred partizansko vojsko nagnetle iz dobršnega dela jugoslovanskega ozemlja 7. Nadaljujte z branjem →
Radio Kričač
Zadnje objave
Med hlapci in revolucionarji: Konflikti nas vzpostavljajo.
|
Ko me je doseglo (osebno) vabilo, sprva nisem vedel, kaj se Lukšič spet (znova) gre. Politiko ali biznis, biznis – bolj v smislu, kar bi bilo nekaj kot poslovna ideja, ki je v njegovi dramatiki in scenariju praviloma iritirajoča, marsikomu zanimiva a brez opaznega dobička, če ostane v njegovih rokah ali za politiko tiste vrste, ki – nemalokrat zaradi nekonvencialnih kadrovskih rešitev spre tudi prijatelje, kaj šele (njegove, njihove) nasprotnike tudi v lastni politični druščini; V tistem kratkem besedilnem sporočilu je stvar delovala še bolj skrivnostno, saj si je želel (tudi) naše, moje družbe, ne da bi napisal vsaj naslov knjige, ki jo namreva predstaviti; Izkazalo se je, da gre za brošurico in ko smo končno zvedeli za naslov, smo imeli pripravljeno snemalno ekipo, ki bo posnela prvo od niza oddaj ob državnem prazniku Dnevu upora proti okupatorju; Še dobro, da smo ekipo tisti večer pustili v uredništvu, saj sem na poti tja, v veliko predavalnico na FSPN, ne, no, na FDV seveda, srečevali imenitne ljudi, zvečine iz akademske sfere najrazličnejših strok, ne le družboslovce pa tudi politične naprotnike in celo kandidate za evropske volitve. Ne samo tardečih ali kakšne barve že so zdaj esdejevci, tudi one z močno podčrtane desne strani; Tako čez prst – bilo jih je za skoraj dve stotniji; Vseh skupaj, da ne bo pomote. Če bi vsak od udeležencev kupil svoj izvod te cenovno zelo dostopne knjižice s stotimi strani (in kakšno čez), bi že na prvem promocijskem srečanju prodal skoraj četrtino naklade. Tako da bi za študente ostalo bolj malo. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač
Tone Kovič: ponosen sem na Ljubljano – mesto heroj.
|
Naš sogovonik v programu Radia Kričač je bil tudi Tone Kovič, metalurg po poklicu, nekdanji župan Ljubljane ali kot se je tej funkciji reklo v njegovih časih – predsednik Skupniščine mesta Ljubljana, ko je vodil mestno samoupravo v letih med 1973 in 1978. Ob začetku vojne je bil tovariš Kovič desetletni fantič; K pogovoru, ki smo ga posneli spomladi leta 2017, ga je povabil Aleš Kardelj; Obujala sta spomine na tiste težke vojne čase in na sijajno organiziranost upora v mestu med aktivisti in terenci in zunaj njega, na oni strani žice, ki je obdajala mesto, kjer so delovale partizabske enote. Upor in odpor ter osvobodilni boj je sijajno organizirala vodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda in mesto Ljubljana zasluženo nosi ime Mesto heroj. Govorila sta tudi o vrednotah, ki jih je duh kapitalizma povsem zmaličil in razvrednotil; prijateljstva, tovarištva, empatije do drugega, razumevanje pomembnosti skupnega, skupnosti tako rekoč ni več. Vse je individulano, zasebno, pomembna sta dobiček, slava, ja in – oblast. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač
Pretok kapitala v je EU zagotovljen, socialnih pravic (še?) ne.
|
V tretjem delu ob-prvomajskega druženja s predsednico Sindikata Mladi plus smo se pogovarjali zvečine o mednarodnih dimenzijah sindikalnega povezavovanja in o pripravah na volitve v evropski parlament; Porast ekstremizma, tudi politične desnice, katere člani so zagotovo tudi sindikalni pripadniki, je zelo nevarno stanje v družbi, zato je toliko pomembnejše, kako prepričljiv in uspešen je sindikat v boju za delavske pravice. Ali so aktualne evropske volitve razlog, da bi se človek včlanil v – recimo Sindikat Mladi plus ali kateri koli sindikat? Vsekakor je ključno, da se ljudje udeležijo tudi teh volitev, pravi Jarčeva; Zakaj sploh v sindikat; Zato, ker zagotavlja vse tiste delavske pravice, ki jih posameznik ne bi mogel imeti; ne smemo pozabiti, kaj vse so sindikati uspeli izboriti v preteklosti. Kaj že? Bo treba prisluhnit, če ste te dosežke morda spregledali… Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač
Dana Valič: Odločitev za OF in upor je dozorela hipoma
|
Tovarišico Dano Valič, dekliško Klanjšček, rojeno v Ljubljani, smo s kamero in mikrofonom Radia KRIČAČ obiskali pred dvemi leti. Njena starša sta se po razpadu Avstro-Ogrske pred fašizmom s Primorske umaknila v Ljubljano, ko se je tudi zaradi izkušenj njenih rojakov s poitaljančevanjem odločila za študij slavistike na višji pedagoški šoli. Slovenščino je poučevala sprva na moščanski gimnaziji, kasneje po osvoboditvi pa na osnovni šoli Ketteja in Murna na Kodeljevem. Družina je bil vseskozi do konca predana slovenstvu in boju zoper socialne in narodnostne krivice. Njen zdaj žal že pokojni soprog je bil znameniti dramski igralec in član Partizanskega gledališča Aleksander Valič. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač
Samozaposleni in prekarci – zaposleni a docela neenakopravni.
|
Spoštovani! To je Radio Kričač – v času, ko praznujemo narodov uporni , dodal bi, da na nek poseben način tudi odporni – značaj in ko slavimo delo. Kako ne nacadno: pravica do imetja, lastnine, praznika ne potrebuje. Da bi tudi ta ustavna kategorija dobila svoj praznik…, ja kaj takega še nikomur od od politikov in oblastnikov ni padlo na pamet. Zakaj že, ne? Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač
Zoran Janković, ob 1. maju na Rožniku: Delu čast in oblast!
|
Praznik dela, Prvi maj, je vsekakor zelo povezan s socialdemokratskim in socialističnim delavskim gibanjem. Vzniknil je iz boja za boljše socialne in ekonomske, še najbolj pa zelo konkretne in splošne delovne pogoje ter za soodločanje pri političnem in gospodarskem razvoju. Delavstvo je bilo že konec 19_stoletja, po dogodkih v Chicagu pa sploh, močno mednarodno povezano in solidarno; Ta povezanost je omogočila, da se je kot gibanje in družbeni pojav, pojem, razvilo v simbol sodobne, z industrijskim delom zaznamovane družbe; Leta 1890 so ga prvič praznovali, danes je del tradicije; Na Slovenskem so prvomajske manifestacije leta 1890 potekale v Ljubljani, Mariboru, Zasavju, okolici Celja in Štorah, devet let kasneje tudi v rudarski Idriji. Ko se je Tobačna tovarna iz stare Cukrarne na Poljanskem nasipu preselila na začetek Viča, primestne vasi, takratnega mestnega obrobja, ki je danes jugo-zahodni rob mestnega središča in ko so po letu 1908 na Brdu zrasle prve opekarne, so se na Vič in Šiško množičneje začeli naseljevati delavci od vsepovsod, s Primorske in drugih slovenskih območij ter iz tujine, celo s Češke; Takrat je kljub nenehnim grožnjam obasti, aretacijam, pretepanjem in preganjanjem, ovaduškim zalezovanjem in nadlegovanjem, prvega maja Rožnik postal tradicionalno zbirališče ljubljanskega delavstva, ki se je sicer prvič, kot že zapisano, na tem mestnem griču zbralo že 1890_leta, samo štiri leta po znamenitih krvavih demonstracijah v Chicagu. Taktat je klerikalni časopis Slovenec grozil in pozival, naj se delavci zaradi nevarnosti, da bo šlo vse po poteh, kot jih je začrtala francoska revolucija, ne udeležijo tega zborovanja; Kljub temu se je na Rožniku zbralo več sto delavk in delavcev. Nadaljujte z branjem →