Klemen Jelinčič Boeta in Janez Bogataj iščeta povezavo med Noordungom in Čmrljem

Gosta devete oddaje Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem sta bila Klemen Jelinčič Boeta, zgodovinar, antropolog in sociolog ter Janez Bogataj, umetniški fotograf in strastni in poklicni antikvar, zbiralec in trgovec z dragocenostmi, ki jih iz roda v rod nosijo, prenašajo stare knjige. Ta večpredstavni 800 minutni niz nastaja iz raziskovalnega navdiha, v znamenitem delu Problemi vožnje po vesolju Hermana Potočnika Noordunga, ki zaradi mnogih sestavin dosega raven umetniškega; po drugi strani pa z Noordungovim delom tvori raznobarvno mavrico, lok čez nebesni svod nekaj zelo zemeljskega: tudi v domačih iskanjih najden, raziskan in implementiran najučinkovitejši električni pogon za najrazličnejša zemeljska, vodna in zračna vozila, kot si ga je pred dvajsetimi leti zamislil fizik, pisatelj in pesnik Andrej Detela… Oboje, vsaka od teh reči na svoj način, dosega tisto, čemur smemo reči umetnost.

Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.

Deževen in zoprn dan je bil kot nalašč za raziskovalni in umetniški pogovor. Klemen Jelinčič Boeta je zgodovinar, antropolog in sociolog, avtor nedavno predstavljene knjige Judje na Slovenskem, ter knjig Judje na Slovenskem v srednjem veku, Judje posameznih slovenskih pokrajin do izgona iz Notranje Avstrije 1496 ter Kratka zgodovina Judov, če omenimo le nekatere. Kako gredo skupaj različni koncepti identiete, od nacionalne, do etninčne in verske, ter seveda, kakšno vlogo igra pri tem jezik… vse to so bile teme prveda dela oddaje, ki jo je vodil Andrej B. Pengov.	Orodje Klemena Jelinčiča Boeta so besede in jezik. Orodje Janeza Bogataja pa slike in kompozicije. Kako znanstvenik in umetnik vidita drug drugega in njuno delo? Izkazalo se je, da imata naša sogovornika cel kup stičnih točk. Za začetek sta se “našla” pri etimologiji njunih priimkov, debata pa se je nadaljevala tudi ob poslušanju sodobne judovske glasbe.	Umetnik, rojen 1961, se je začel s fotografijo ukvarjati leta 1975 pod vodstvom Vlastje Simončiča kot član fotokluba v Gorenji vasi. V letu 1979 je začel svoje fotografije objavljati v tedniku Mladina. Od 1979 do 1988 je sodeloval na več kot tristotih razstavah doma in v tujini ter prejel okoli petdeset nagrad, med njimi leta 1981 je prejel zlato ptico za dosežke v fotografiji. Med 1988 in 1990 je precej časa preživel v Parizu; v zbirko Bibliotheque Nationale so uvrstili 40 njegovih fotografij. Konec leta 2004 je izdal fotomonografijo Pastorala, ki jo je opremil s citati iz svetovne književnosti.