Brezčasnost predčasnih volitev

Spoštovani! Slovenski politični ekosistem ima svojevrstno folkloro in rituale, ki ga delajo unikatnega. Glede na to, da se po politični sceni še vedno svaljkajo ljudje, ki so bili z nami že v začetku devetdesetih, drugače tudi biti ne more. Skupaj z njimi se namreč ohranjajo tudi prav posebne in njim lastne poteze, ki politiko v tej naši ljubi deželi, vsej njeni kaotičnosti navkljub, delajo sila predvidljivo.

Tako se, denimo, ponovno špekulira o tem, da naj bi ljubljanski župan Zoran Janković na neki točki postal ministrski predsednik, bodisi bi mandat poskušal dobili na volitvah 2012, bodisi bi ga (zaenkrat) vladajoča leva koalicija ustoličila za premiera z uporabo konstruktivne nezaupnice, tako kot Janeza Drnovška leta 1992.

Janković je tovrstne špekulacije večkrat kategorično zavrnil. A prav neverjetno je, kako se raznim političnim akterjem in tistim, ki bi to želeli biti, župan Janković še vedno prikazuje v vsaki senci, ki jih oplazi. Dva takšna primera smo lahko videli te dni, ko sta opozicijski voditelj Janez Janša in najbolj znani dopisni prijatelj premiera Pahorja Sebastijan Jeretič vsak zase ocenila, da je Janković tako rekoč zgolj korak oddaljen od premierstva.

Jeretičeva ocena, da lahko Janković na državni ravni pobere kar štirideset odstotkov glasov je tako »na pamet«, da človek kar pisano pogleda. Ne samo, da nobena anketa, vsaj zadnje čase, ni merila Jankovićeve priljubljenosti na državni ravni. Janković tudi nima organizirane terenske mreže, ki bi omogočala kakršnokoli resno bitko za glasove tistih volivcem ki niso Ljubljančani, kaj šele, da bi imel Janković stranko. Resda je stranko mogoče ustanoviti relativno hitro, a za razliko od strank, kot je Zares, ki (vsaj za zdaj) nimajo ambicij postati največji v državi, bi Jankovića zadovoljila zgolj zmaga na volitvah, kar pa je v prihodnjih dveh letih praktično nemogoče.

Še bolj divja je domislica Janeza Janše, da bi Janković dobil premierski mandat s kolaicijsko usklajeno potezo. Takšna ocena stanja nima veliko zveze r realnostjo. Pri socialnih demokratih je namreč ta hip cel kup ljudi, ki bi si raje odgriznili roko kot pa šli v kakršnokoli politično španovijo z Jankovićem. Tudi v Zares ob omembi njegovega imena menda niso najbolj navdušeni, v DeSUS pa imajo do Jankovića že ves čas ambivalenten odnos. Edini, ki so mu kolikor toliko naklonjeni so v LDS, kjer pa vsemu pompu navkljub niso več tako pomemben faktor. Da sploh ne govorimo o tem, da bi moral ob morebitnem imenovanju predati županske posle

A to Janše ne omejuje pri tem, da si ne bi izmišljeval fantastičnih scenarijev. Eden od takšnih pristopov, ki so postali del brezčasne slovenske folklore je tudi JJ-evo jadikovanje na temo predčasnih volitev. Kot, da se fant ne bi ničesar naučil iz preteklih napak. Leta, kaj leta, petnajst let je kot vodja najprej SDSS, nato preimenovane v SDS, iskal bližnjice do oblasti. Zahteve po spremembi volilnega sistema, nezaupnice in zahteve po predčasnih volitvah, nič mu ni pomagalo. Ko pa se je umiril in odigral igro do konca, je leta 2004 spektakularno zmagal na volitvah. In jih čez štiri leta boleče izgubil. Nauk zgodbe? Potrpljenje je božja mast. A zdaj se Janša vrača k starim, preizkušenim vzorcem, ki vedno znova vodijo v njegov politični poraz. Da tega, da v Sloveniji predčasne volitve sploh niso možne, niti ne omenjamo.

Ne zgolj zato, ker ga verjetno ni poslanca, ki bi se odpovedal mastni poslanski plači in glasoval za razpustitev parlamenta, pač pa zato, ker je razpustitev parlamenta možna zgolj v primeru, da ni mogoče izvoliti predsednika vlade. In še: ko govorimo o predčasnih volitvah, govorimo o volitvah, ki naj zagotovijo vladanje do konca mandata. To pa po slovenski zakonodaji prav tako ni možno, saj vsake volitve pomenijo začetek novega štiriletnega mandata in tako po politološki teoriji niso predčasne. Kot diplomant FDVja bi Janša to lahko vedel. Zato niti ni čudno, da se premier Pahor predčasnih volitev ne boji. Ker ne obstajajo.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.