Ideje brez avtoritete in avtoritete brez idej

Spoštovani! Rezultat včerajšnjega referenduma o zakonu o malem delu ne pušča nobenega dvoma. Zakon je bil zavrnjen s fantastičnim odstotkom glasov, ki je presenetil celo predlagatelje referenduma. A ravno tako, če ne še bolj, so bile presenetljive izpeljave rezultata, ki je za mnoge zadnji dokaz, da se mora aktualna vlada čim prej pospraviti z oblasti. Ni čisto jasno, kako so (predvsem) v opoziciji prišli do tega rezultata, še posebej glede na udeležbo, ampak – ziher je kul.

Stvar je taka, da se je na volišča odpravilo dobrega pol milijona oziroma okoli 34 odstotkov volilnih upravičencev. Glede na siceršnjo referendumsko udeležbo v Sloveniji relativno zgledna številka, a poglejmo jo z drugega zornega kota.

Na eni strani smo imeli študentsko organizacijo in sindikate, dve izmed najmočnejših civilno-družbenih organizacij. Na njuno referendumsko pobudo se je »našlepala« tudi opozicija, da o raznih prostih strelcih tipa pojoči major Ladislav Troha sploh ne govorimo. Na drugi strani pa imamo rekordno nepopularno vlado, ki se zdi levici desničarska, desnici pa – kdo bi si mislil – tako rekoč komunistična. In v tem presečišču slabe karme je proti vladi aktivno glasovalo 27% vseh volilnih upravičencev.

Dobro, odločnosti poraza vlade, ki jo je po isti logiki podprlo zgolj 17% volilnih upravičencev, takšna matematika nikakor ne ublaži, vsekakor pa močno relativizira klice k odstopu, ki so včeraj in danes prihajali tako z leve kot z desne. Nasploh so bili nekateri primeri včerajšnjega naslajanja nad vladnim porazom na meji okusnega, sploh glede na to, da je končni rezultat ta, da stvari ostajajo nespremenjene v času, ko je jasno, da tako ne gre več naprej.

Težava te države je torej v tem, da tisti, ki imajo ideje, nimajo avtoritete, tisti z avtoriteto so pa brez resnih idej o tem, kako iz godlje v kateri se je znašla. Danes potrebujemo sistemske rešitve, ki po naravi stvari rezultate pokažejo šele čez nekaj časa. A hkrati živimo v času, ko vsi hočejo uveljaviti svojo voljo in to takoj. Volilni rezultat praktično nikomur več nič ne pomeni, sploh tistim, ki se z aktualno oblastjo ne strinjajo. Dovoljena so vsa sredstva in nič več ni sveto. Veliki večini se pa za svet okoli njih sladko fučka.

Dokler se bomo tako obnašali, kot da je vse skupaj problem nekoga drugega in dokler bodo posamične družbene skupine zagovarjale spremembe zgolj takrat, kadar ne bodo zadevale njih samih, potem nam bodo tempo diktirali partikularni interesi, ki se ne bodo ozirali na splošne posledice.

To seveda ne pomeni, da je treba vsak vladni predlog avtomatično podpreti. Daleč od tega. A količina zavajanj, dezinformacij in celo laži, ki jo je bil deležen predlog zakona o malem delu je bila fenomenalna. A hkrati je prav tako fenomenalna nesposobnost vlade, da bi svojo stran zgodbe ustrezno predstavila.

Obeti za prihajajoča referenduma o pokojninski reformi in preprečevanju dela na črno niso dobri. Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.