Je v Centru še kaj odprtega?

Spoštovani! Pobuda za prepoved uživanja alkohola oziroma pijančevanja na javnih mestih, ki jo je konec prejšnjega tedna predstavila ljubljanska NSi je zelo verjetno dobro mišljena. A žal gre le še za eno potrditev starega rekla, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Oziroma, v tem primeru s steklenicami.

Kdorkoli se ob koncih tedna (pa tudi kak dan prej) ponoči sprehodi po središču mesta, bo brez izjeme naletel na razigrano mladež iz vseh okolij, ki se, bolj ali manj pošteno nakresana, opoteka naokoli, od lokala do lokala ali pa zgolj “bluzi”, posedajoč na bolj ali manj premišljenih urbanističnih dosežkih.

Da so glasni, ni nič novega. Bolj zanimivo je to, da bi si pred, denimo penajstimi, dvajsetimi leti takšnih razmer le želeli. Takrat je središče Ljubljane veljalo za neke vrste nevarno območje, kjer se ponoči ni bilo dobro predolgo zadrževati, saj so (ali pa smo) se vsi bali takšnih ali drugačnih band, ki so bile dosti večja grožnja javnemu redu in miru, kot pa je danes par deset mulcev, ki se ga naliva z alkoholom zato, da potem v lokalu ne bo prevelik račun.

Pobuda NSi še najbolj, hm, pije vodo z zdravstvenega vidika. Slovenci smo res v samem svetovnem vrhu po količini zaužitega alkohola na prebivalca in – bodimo iskreni – gledajoč mularijo se zdi, da se stvri ne bodo kmalu spremenile. A hkrati je jasno, da kakršnakoli prepoved alkoholiziranja na javnih mestih, sploh v nočnih urah, se pravi po zaprtju lokalov, ne bo spremenila prav ničesar. Kvečjemu bi opijanje naredila bolj “kul”, saj bi vse skupaj imelo dodano vrednost prepovedanega in potencialnega bežanja pred policijo oziroma mestnimi redarji.

Če res želimo omejiti uživanje alkohola pri mladih, potem je smortno iti po poti tako imenovanega Kebrovega zakona, ki je omejil dostop mladoletnih oseb do alkoholnih pijač. Seveda tega dostopa ni onemogočil. To je praktično nemogoče doseči. A ob njegovi uvedbi je bil učinek Kebrovega zakona močno opazen. Malo manj dostopen alkohol je pomenil malo manj alkota za celotno ekipo, ki je čakala pred trgovino in morda malo manj mačka in drugih negativnih posledic za mularijo. Tako kratkoročnih, kot dolgoročnih.

A slovenska in v tem primeru predvsem ljubljanska zavest je prežeta s preganjanjem od šanka do šanka, od lokala do lokala. Če ne, potem Kreslinova Je v Šiški še kaj odprtega ne bi bila popularna še 25 let po tem, ko so jo odpeli Martin Krpan, pa tudi Benčeva Vsak dan ob istem šanku ne bi vztrajala med bolj samoopisnimi komadi tega naroda.

Pa še nekaj. Mularija je bila glasna, je glasna in bo glasna, ne glede na to, ali je pijana ali trezna. Glasna je zato, ker je mularija. In konec koncev je tako prav

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.