Pahor, Janša in veliko domišljije

Spoštovani!

Predvolilni boj, ki se je začel pred skoraj letom dni, ko je bil za predsednika republike z velikanskim naskokom izvoljen Danilo Türk, se je prevesil v napeto končnico. Kampanija se je začela in do 21. septembra se bo v tej državi bolj ali manj vse vrtelo okoli velikega števila kandidatk in kandidatov za poslance, ter dokaj manjšega števila kandidatov in kandidatke za ministrskega predsednika oziroma predsednico.

Jasno je, da v zadnji mesec dolgega predvolilnega boja stranke ne vstopajo v enakopravnih položajih. Če ne drugega, je to razvidno iz anket, ki nazorno kažejo, da se za prvo mesto med strankami bojujejo Pahorjevi socialni demokrati in Janševa SDS. A hkrati ne moremo mimo dejstva, da se – to je treba povedati – ravno z izpostavljanjem tega dvojca ostale stranke postavljajo na stranski tir, s čimer se vtis blokovske delitve med volilci še bolj utrjuje. Debata o tem, ali je to lahko dobro ali slabo, bo verjetno večna, a dejstvo je, da so si na državni televiziji ponovno – kot pred dvema letoma pred lokalnimi volitvami – privoščili ne tako zelo majhno manipulacijo, ko so dan pred uradnim začetkom predvolilne kampanije soočili Janšo in Pahorja, ostale strankarske voditelje pa pustili ob strani. In čeprav so soočenje »zapakirali« v oddajo Tarča, je jasno, da je šlo za obvoz zakonskega določila, da RTV Slovenija, ki je vsaj na papirju še vedno javi servis, vse politične stranke obravnava enako. Toda, ker se je vse skupaj zgodilo dan pred predvolilno kampanijo, je menda vse v redu.

In – roko na srce – morda se marsikateremu strankarskemu voditelju, ki so si soočenje ogledali le na posnetku, prav od srca smeji. Stvar je namreč taka, da se Borut Pahor kot premierski izzivalec ni izkazal. Kdo ve, morda smo pričakovali preveč, a na trenutke je bilo prav neverjetno, kako je Janša delal napako za napako, Pahor pa je stal kot lipov bog in je na Janševa nizanja dvomljivih podatkov odgovorjal z »to bomo še preverili«.

Zato je seveda – ne glede na to, kdo od obeh vam je bližje – potrebno ugotoviti, da je v prvem soočenju zmagal Janša. A to ne zato, ker bi bil nevemkako dober, pač pa zato, ker je bil Pahor tako zelo slab. Za premierskega izzivalca bi pričakovali, da bo nanizal vsaj del svojih politik, da bo prikazal alternativo in da bo svoje trditve o slabih potezah te vlade podkrepil s podatki. Načeloma naj to ne bi bilo pretežko, če pa potrebujete namig, omenimo ključne besede: Mercator, inflacija, Delo, Istrabenz, nezaupnica, Dimitrij Rupel. Če naj omenimo le nekatere.

A Borut Pahor je sredi preteklega tedna ostal tiho kot miš. Zato se človek vpraša, ali so tisti mediji, ki so zmago pripisali Pahorju morda gledali katero drugo soočenje. Tudi da bi dvoboj označili kot izenačen, bi potrebovali veliko domišljije. A očitno za nekatere to ni težava. Tudi za to, da bi Janeza Janšo dojeli kot političnega naslednika Janeza Drnovška potrebujete zelo bujno domišljijo. A dogaja se prav to. Če se Janez Janša razglasi na naslednika Drnovškove povezovalne politike, se lahko samo vprašamo, kako si stranka, ki je v svojih opozicijskih časih zagovarjala blokovsko delitev političnega prostora in od svojih članov zahtevala raznorazne izjave o tem, da niso nikoli sodelovali s socialističnim represivnim aparatom, kako si stranka, ki temelji na antikomunizmu, razlaga politično povezovanje.

A očitno je to mogoče. Tako denimo lahko Janša s popolnoma resnim obrazom reče, da je zdravstveni sistem res verjetno najboljši del nekdanjega socialističnega sistema. In to taisti Janša, v senci katerega so Mičo Mrkaić in njegov debatni krožek ekonomistov poskušali demontirati javno zdravstvo do temeljev. In ko Janša to izjavi, Pahor ne trzne niti z očesom. Res, naslednjih sedemindvajset dni bo vaša domišljija na preizkušnji.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta?

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc