A. T. Linhart: “Kranjska mi izgleda kot vlačuga, ki stalno obljublja in hkrati išče izgovorov, da ji ni treba preiti na stvar”

“Moja ljuba kranjska dežela mi trenutno izgleda kot tiste vrste vlačuga, ki stalno obljublja in hkrati išče zmeraj novih izgovorov, da ji ni treba preiti na stvar“. Te besede je, bolj ali manj pred več kot dvaindvajsetimi desetletji izgovoril Anton Tomaž Linhart, nocoj pa jih bo (morda) ponovil kenguru Zaničniške verske skupnostni Andrej Rozman Roza.

Francozi danes praznujejo dvestošestindvajset let od padca Bastilje, simbolnega začetka francoske revolucije. Slovenci pa bi, če bi nam bila naša kultura res pri srcu, obeleževali dvesto dvajseto obletnico smrti Antona Tomaža Linharta. Ker je ne, krivico popravlja Roza, z nocojšnjo razlgasitvijo postavitvenega prostora spomenika utemeljiteljev slovenskega naroda. Se pravi, Antona Tomaža Linharta.

Njegov vpliv je bil namreč precej bolj vseobsežen kot nas učijo v šoli, kjer ga odpravijo z opombo, da je šlo za avtorja prve veseoligre v slovenščini. ATL je bil namreč visoki uradnik, skoraj politik, ustanovitelj prve javne slovenske knjižnice in še kaj, zaradi česar Rozino pobudo za spomenik, čeprav je delno zavita v humor, velja jemati povsem resno.