Maks Fabiani: Arhitektura kot domoljubna politika

Velikih Slovencev, tudi Slovenk ne zmanjka. Česar ni ali pa je tega premalo, so njihova utemeljena pripoznava in zgodovinska pričanja v knjigah in v drugih oblikah zapisov, dokumentov, zgodb… Njihova pomembnost, veličina, se največkrat pokaže, ko ni več razlogov za prislovično narodovo lastnost – zavist in ko se najdejo ljudje, običajno njihovi poklicni kolegi, ki poskrbijo za pravo mesto teh velikanov v slovenski družbi, njeni zgodovini in razvoju…

Andrej Hrausky, Janez Koželj in Miran Kambič – prva dva sta arhitekta, ki sta pred tremi, leti z umetnostnim zgodovinarjem Damijanom Prelovškom poskrbela za Plečnikovo monografijo Dunaj-Praga-Ljubljana, tretji pa je fotograf, so – tudi tokrat pri Cankarjevi založbi – izdali knjigo o arhitektu Maksu Fabianiju: Dunaj-Ljubljana-Trst. Rojevala se je dolgih 17 let. Da je odločitev za to knjigo prava, in da je najbrž izbran tudi pravi trenutek za tako knjigo, kot pravi Janez Koželj

Monografija o Maksu Fabianiju je napisana in urejena tako, da je dostopna, zanimiva in razumljiva slovenskim in italijanskim ljudem na tej in oni strani narodnostne meje, v dostopnem in tudi nepoznavalcem razumljivem jeziku. Fabiani se je rodil 1865. leta v Kobdilju na Krasu, umrl pa 1962 v Gorici. Sporočila Fabianijeve arhitekture, ki je bil prvi slovenski arhitekt z doktoratom, torej teoretsko odlično podkovan, so večplastna, ne »zgolj« arhitekturna in urbanistična. So tudi domoljubna, v mnogih primerih, izrazito politična, in visoko umetniška, kar izpričujejo tudi mnoge zgodbe, za katerih nabor in objavo sta poskrbela avtorja monografije.

Monografijo Maks Fabiani, Dunaj-Ljubljana-Trst je založila Cankarjeva založba, natisnjena je v izvrstnem tisku in z izjemnim slikovnim gradivom ter zanimiva tudi za nepoznavalce arhitekture. Izšla je v nakladi 2500 izvodov. Prispevek z gradivom s predstavitve knjige pa sem zrisal, zložil in naložil zaljubljenec v ljubljansko arhitekturno in likovno podobo, amaterski graditelj lop, nadstreškov in nikdar legaliziranih ateljejev, le malokdaj v umetniški izpovedi razumljeni, Andrej Pengov.