Ne načelnosti, kapitala nam treba; Cankar, Za narodov blagor, v MGL

Matjaž Zupančič, režiser: V igri Za narodov blagor smeši vse po vrsti, zlasti tiste, ki za velikimi besedami o koristih za narod prikrivajo svoje zasebne gmotne in karierne interese. Gre torej za zelo smešne situacije na eni in zelo resna, skrb povzročujoča sporočila na drugi strani. V tej uprizoritvi smo skušali poiskati neko ravnotežje med tema skrajnostma, ki sta zelo vsakdanji tudi v sodobnem času... In kot zapiše Cankar v pismu prijatelju: »Osebe se menjajo, stvar ostane.«

Odločitev, da Cankarja tudi potem, ko so raznovrstni, še najbolj literarni, gledališki pa televizijski in radijski ter še vsemogoči drugovrstni pokloni njegovemu literarnemu geniju in predanosti slovenstvu, po letu dni od stoletice njegove smrti končno izzveneli, uvrstijo na veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega, velja vsekakor pozdraviti. Vsaj tak občutek nas preveva, še preden smo predstavo videli. Dokaj podrobno, seveda brez tistega, kar nas vedno znova zanima in na kar venomer v (vseh) gledališčih na takih predstavitvah odgovarjajo, je, da si je pač treba prej ogledati predstavo. Kakopak.

Za to smo se (tudi) v tej napovedi premiere komedije Za narodov blagor odločili za posredovanje tistega, kar je bilo tam, v predprostoru dvorane z velikim odrom povedanega. Točneje, z izborom – po našem mnenju nekaterih ključnih sporočil.

Ko so se odločili za to Cankarjevo besedilo in režiserja Matjaža Zupančiča se, po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor, zagotovo niso ušteli. Dramaturginja Ira Ratej je uvodoma podčrtala, da se pridružuje Marcelu Štefančiču, ki v knjigi Esejo o največjem v zvezi s političnim v Cankarjevih dramah zapiše, da je to portal v našo sodobnost.

Cankarja in njegove političnosti pogosto ne razumemo dobro, je še opozorila dramaturginja Ira Ratej, o čemer podrobneje piše v gledališkem listu Primož Vitez. Ponavadi ga poenostavljamo, še posebej pa to delamo pri poučevanju o njegovih delih in osebnosti. V šolah desetletja vztrajamo pri dogmatskem pristopu, ki generira mnenje o zateženem avtorju in mlade odvrača od njegovih besedil in prepoznavanja bistva njegovega družbenega in političnega angažiranja.

Ivan Cankar je ostro satirično komedijo Za narodov blagor, ki govori o lažnem rodoljubju in politični gnilobi, napisal na Dunaju. Ob izidu leta 1901 je satira temeljito razburkala slovensko javnost, prevladali pa so tisti, ki so ji nasprotovali. Krstno uprizorjena je zato bila šele leta 1905 v Pragi, leta 1906 pa končno tudi v ljubljanskem Deželnem gledališču. Njena rezila pa še danes (menda) ostajajo enako ostra…?

Tako zatrjuje tudi režiser te, zdaj že 37. uprizoritve, red. prof. Matjaž Zupančič, visokošolski učitelj za področje gledališke in radijske režije na AGRFT; prepričan je, da ta, že kar kanonizrana igra zahteva neko stališče, ne le v idejnem in estetskem smislu, temveč tudi in predvsem v povsem uprizoritvenem pogledu.

Nam pa tista  »ta radovedna« pa tudi ona »ta nagajiva« žilica nista dali miru; ne da bi si drznili vrtati z vprašanjem, kako je ekipi te predstave – po Zupančičevih besedah dokaj radikalna režijska ideja iskanja ravnovesja med smešnimi in zelo resnimi, tudi zahtevnimi sporočili, in tudi med odrsko formo ter gledališko in dramatikovo estetiko – uspela, smo ga, posebej za Radio KAOS povabili pred našo kamero. Posadili smo ga, no, vsedel se je v senco svetlobe enega od likov v tej igri, Občinskega svetnika, ki ga je upodobil Jožef Ropoša.

Kot že zapisano in rečeno in kot zapišejo tudi v gledaliških gradivih,  je to Canakarjevo komedijo v novo podobo odel režiser Matjaž Zupančič. Dramaturginja je bila Ira Ratej. Poleg drugih so pri uprizoritvi sodelovale še režiserjeve stalne sodelavke: scenografka Janja Korun, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov in koreografka Sinja Ožbolt. Za govor je skrbela lektorica Maja Cerar. Zvočno kuliso so oblikovali avtor glasbe in glasbeni opremljevalec Vanja Novak, korepetitorka Ana Erčulj in oblikovalec zvoka Sašo Dragaš. Svetlobo je oblikoval Andrej Koležnik. Igrajo Primož Pirnat, Lotos Vincenc Šparovec, Bernarda Oman, Ajda Smrekar, Jernej Gašperin, Jožef Ropoša, Tanja Ribič, Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, Boris Kerč, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Gaber K. Trseglav in Matic Lukšič ter plesalke Anja Möderndorfer, Petra Peček, Veronika Valdes in Aja Zupanec.

Ivan Cankar, Matjaž Zupančič, Ira Ratej, odmetena kakšna smetišnica prahu tistega časa, ko je občinstvo še osvajal slog romantike in realizma hkrati, pa bržčas premišljeno izbrana ekipa uprizoritve in igralska zasedba, ki lahko ne glede na dramatikove premisleke po svoje podčrta ali v-oklepaji pomen vsakega od štirinajstih likov in izbira Državne komisije, da to besedilo predpiše za letošnjo maturo, so zagotovila za pričakovano dobro obiskanost te predstave. Na novinarski konferenci pred premiero Cankarjeve komedije Za narodov blagor v MGL sem bil Andrej Pengov; v prispevku uporabljene fotografije z vaj pa so delo Petra Giodanija. ier