Plakat, ki razburja, je (zgolj uvodni) del programa Festivala performansa (FPL).

S tremi uprizoritvenimi dogodki, če je ta oznaka sploh pravi (pojasnilni) nadomestek za ustvarjanja, ki po nekih splošnih, v glavnem laičnih kriterijih, sodijo na rob, še raje čez meje, ki zamejujejo naše morebitno razumevanje neke vrste gledališkega uprizarjanja, morda celo umetnosti, se nocoj začenja Festival performansa Ljubljana. Središče festivalskega dogajanja, katerega program se izteče v soboto, 18_maja zvečer, je Stara pošta; Zdaj že več kot uveljavjeno ustvarjalno barakarsko gledališče, že nekaj let opremljeno s tremi poštnimi, kakopak v rumeno pobarvanimi kontejnerji, kjer se dogajajo gledališki eksperimenti; No, še zdaleč ne gre zgolj za uprizoritvena raziskovanja in preskušanja ter javnega soočanja z aktualnimi vprašanji na poljih kulturnega in umetniškega ustvarjanja; Tu se dogaja gledališče, ki vse skupaj upravlja in koncipira – le dva lučaja stran, tam prek peščenega parkirišča med Navjem, Baragovim semeniščem, kjer ob študentih domujejo še Festivalna in Pionirski dom; tam je umeščeno Slovensko mladinsko gledališče.

Vendar Stara pošta ni edino prizorišče tega – po nastanku in – glede na presojo ocenjevalcev z ministrstva za kulturo – zavržnega festivala, ki naj bi imel zgolj projektni značaj – tudi po načinu financiranja, ne zgolj vsebine in programa, nenavadne, sicer premišljeno strukturirane uprizoritvene domislice; Ena od uprizoritev (Desna, leva Jana Rozmana) se bo dogajala tudi na najbolj prometni ulici sredi mesta, #hatebetter Katarine Stegnar pa že poteka od prejšnjega četrtka sem, ko moremo na 19 plakatnih mestih v središču Ljubljane videti golo žensko postavo, po kateri segajo počrnele roke; Odziv, v veliki meri čezmejen tudi čezoceanski, spletni in družbenomedijski, seveda je že v dneh pred uradnim začetkom izjemen, saj obravnava diskriminacijo žensk in z upodobitvijo s črno barvo »obogatenih« belskih rok tudi protimigrantski govor. Artnakovo (The Miha Artnak) Prečkanje pa je zastavljeno kot medmrežni dogodek.

Ob pravkar navedenih ustvarjalcih in performerjih avtorsko in izvajalsko sodelujejo še Katja Goričan in Nika Švab, ki se nocoj pod naslovom Ljubo doma kdor ga ima vselita v enega od kontejnerjev Nove pošte, Rok Kravanja z asociacijami na evrosongovska dogajnja in telesnost v strasteh pod naslovom Lahko ti podarim samo užitek ter posebna gostja reška umetnica Tajči Čekada pa pripravlja eko osvežitve in brezmesne potešitve. Kuratorja festivala sta Urška Brodar in Janez Janša.

Produkcija je v rokah Nove pošte, ki jo tvorita Maska in Slovensko mladinsko gledališče, za tehnično podporo je odgovoren Igor Remeta, izvršna producentka pa je Tina Dobnik. Pri oblikovanju konceptualne iztočnice festivala so se spraševali: Kakšno je razumevanje sodobnega in sodobnosti v desni populistični miselnosti? Je to ultimativni socialni darvinizem, v katerem družbene solidarnosti preprosto ni in je za svoje življenje odgovoren zgolj posameznik sam? Je to svoboda govora brez odgovornosti za javno izrečeno besedo, javnost pa prostor za izživljanje nad šibkejšim, drugačnim in tujim? Kako bi bila videti sodobna umetnost, če bi jo ustvarjali s stališča desnega populizma?

Ponedeljkovo novinarsko konferenco, ko so predstavili Festival performansa Ljubljana, ki bo ponovljen septembra in kjer so govorili o motivih te zamisli ter okoliščinah, v katerih je nastajala, sem za Radio KAOS posnel in pripravil za objavo Andrej Pengov, avtor v prispevku uporabljenih fotografij je Miha Fras – z izjemo tiste s podobo reške performerke Tajči.