Živ, raznolik, medgeneracijski in odmeven 62. Jazz festival Ljubljana.
|
Lani, ob začetku prvega medcovidnega predaha je Cankarjev dom domačemu in svetovnemu občinstvu predstavil za tisti čas povsem novodobni koncept kakega glasbenega festivala na razdalji; To je bil 61_ Jazz Festival Ljubljana, ki je vključeval ekskluzivne posnetke živih nastopov domačih in tujih ustvarjalcev ter hkrati tvoril idealno programsko celoto, posredovano na spletnih platformah. Z letošnjim – tokrat že 62_festivalom – njegova prva izvedba sega v davno leto 1960 – pa vzpostavljajo normalnost te tako posebne glasbene umetnosti; seveda ne brez ukrepov, ki jih narekujejo nadzorniki in usmerjevalci napotkov za zajezitev epidemije koronavirusa.
O vsebinskih in organizacijskih podrobnostih, tudi zadnjih programskih spremembah tik pred začetkom festivala smo se že v ponedeljek ob robu glavnega festivalskega prizorišča pogovarjali s programskim direktorjem Bogdanom Benigarjem.
Covidnim razmeram in nekaterim omejitvam navkljub je interes občinstva izjemen; Večina dogodkov je tako ali tako brezplačnih – na odprtem, v Parku Evropa, vstopnina za tiste organizacijsko in umetniško zahtevnejše, ki bodo zvečine v dvoranah Cankarjevega doma pa je cenovno vsekakor dostopna. Morda smemo zapisati: za kakovost pripravljenega programa – obiskovalcem več kot prijazna. To so si organizatorji mogli privoščiti zaradi izjemno korektnega sodelovanja in razumevanja sponzorjev in podpornikov festivala… In če smemo biti malček hudomušni, morda tudi zaradi srčnosti nekdaj prvega violinista v državi, ki je priprave na festival in zajezitvene covid-ukrepe z obiskom na mestu dogodka »preveril« že včeraj, med našim intervjujem. Nismo sicer povsem prepričani, da je džezovska glasba njegova posebna izbira, saj se je njegovo violinsko mojstrstvo več ali manj izčrpalo z violinskim solfeggiom a širina njegovega duha in pripadnost umetnosti gotovo namenjata tudi jazzu veliko naklonjenosti.
Intervju in prispevek za Radio KAOS podpisujem Andrej Pengov.