62. Jazz festival Ljubljana – dan potem, tudi z oceno Zlatka Kaučiča

Najstarejši neprekinjeni jazz festival v Evropi je za drzen in vizionarski program leta 2018 prejel nagrado Evropske jazz mreže (Europe Jazz Network). Pogumno raziskujoč, spoštljiv do tradicije in s pogledom v prihodnost je bil tudi 62. Jazz festival Ljubljana, ki se je končal po prvi uri avgustovske prve nedelje, ko so glasbila odložili tudi mojstri Arkos Quinteta. Vodi ga Prešernov nagrajenec, mojster jazzovskih tolkal Zlatko Kaučič, ki je bil naš sklepni sogovornik. Improvizacija in modernejše glasbene prakse so se štiri večere izmenjevale z - k jazzovski tradiciji usmerjene glasbenike in ustvarile džezovski praznik, ki z zadnjim taktom festivala ne pojenja, saj njegovi akterji nadaljujejo z

To je sklepna prigoda, kakor se je sestavila po zadnjem dnevu, ki se je plohastemu vremenu navkljub prelil v sklepni glasbeno strastni večer in noč 62_Jazz festivala Ljubljana; noč na nedeljo pa se je, kot se za pravi in raznovrstni jazz spodobi, podaljšala tja v prvo avgustovsko nedeljsko jutro tega čudnega leta 2021.

Generator poganja deset+ (10plus) izjemnih glasbenikov, točneje: devet  do deset instrumentalistov, pevka in njen spremljevalni vokal. Uprizorili so razkošno uro melodično izoblikovane džezovske glasbe s posamičnimi odmevnimi soli in improvizacijami. To je bil eden od 25 koncertov, na katerih so med sredo 28_julija in minulo soboto, ki se je, kot že rečeno, končala v nedeljo, nastopili glasbeniki iz trinajstih držav; med njimi zvezdnik Avishai Cohen ter glasbeniki iz New Yorka: John Medeski, Matt Hollenberg in Kenny Grohowski; odlični kitarist Teo Collori, vokalistka Mirna Bogdanović, zasedbe Pantaloons in P’Jays ter še cela paleta tujih in domačih glasbenikov. Posebej pogumen in odlično uspel del letošnjega programa, ki sta ga oblikovala Bogdan Benigar, vodja programa druge glasbe v CD, in Edin Zubčević iz Jazz fest Sarajevo in ki je bil uspešno premaknjen za mesec dni bolj v poletje kot je bilo to še pred pandemičnimi razmerami pa sta bila projekta .abeceda in Mladi raziskovalci. Njun kurator, umetniški vodja in mentor je bil Dré A. Hočevar.

Največji del programa, za katerega so bile na voljo brezplačne vstopnice, so odigrali in uprizorili v Parku Sveta Evrope, za šest koncertov v Gallusovi dvorani in v Klubu CD  pa je bilo treba kupiti cenovno povsem dostopne vstopnice. Vse koncerte skupaj in filmski projekciji dokumentarca o Charlesu Lloydu v času kuge je v štirih dneh obiskalo preko štiri tisoč obiskovalcev.

Radiu KAOS pa se je posrečilo obiskati tudi sklepni koncert, ki je bil, kot poznavalci džezovske glasbe v Sloveniji, Italiji in še marsikje po Evropi in Svetu že dobro vedo, pravzaprav dogodek, performans, dobro uro trajajoča glasbena predstava, ki slehernega obiskovalca – četudi teh pet mož vidi in sliši prvič, posrka vase in ga povsem očara, začara. Popelje v svet, ki je nekje drugje, le da ga tam zunaj koncertne dvorane zagotovo ni. In vsakič je drugačen.

Ta čarovnija, ki ni vedno harmonična je pa pogosto robato melodična in vsakič odvisna od trenutnega ustvarjalnega navdiha vseh in vsakega mojstra te muzike posamič in skupaj.  O Arkos Quintetu je beseda in o njegovem prvaku Zlatku Kaučiču, s katerim smo po nastopu v Klubu CD posneli zanimiv intervju. Za tokratno rabo objavljamo smo sklepni del pogovora, v katerem nam je razkril svoj donos do jazzovskih prireditev nasploh in posebej do Jazz festivala Ljubljana.

Na svidenje, najbrž do kmalu … V Cankarju ali kje blizu njega. Prav kmalu pa že z intergralnim intervjujem, posnetim  posebej za Radio KAOS, v katerem je bil naš sogovornik Prešernov nagrajenec ter vodilni slovenski jazz glasbenik, tolkalec Zlatko Kaučič.

Za Radio KAOS sem letošnji 62. Jazz festival Ljubljana spremljal Andrej Pengov avtor tudi pričujočega prispevka. 

Leave a Reply

Your email address will not be published.