Ameriški sen, gledališka klasika absurda v optiki sodobne družbe

Edward Albee je Ameriški sen napisal leta 1961, drama pa je bila v Sloveniji prvič uprizorjena že leta 1963 v režiji Žarka Petana (na takratnem Komornem odru ljubljanske Drame), le slabi dve leti po ameriški krstni uprizoritvi, med drugim zapišejo v novinarskih gradivih in gledališkem listu; Tudi Albeejevo najznamenitejše delo, Kdo se boji Virginie Woolf? (1962), je bilo v režiji Mileta Koruna v Drami uprizorjeno z manj kot dveletnim zamikom; Druga Albeejeva dela so slovenska gledališča sicer pogosto uprizarjala.

V slovenskem gledališkem prostoru pa je Petanova poistavitev pomenila tudi vsebinski in strukturni zametek Male Drame, ki je bila v naslednjih šestih desetletjih prizorišče številnih inovativnih uprizoritev besedil, pogosto slovenskih praizvedb tujih in slovenskih besedil.

To je pomemben zgodovinski pripis, ker bo program Male Drame imel samostojno dvorano tudi v okviru nadomestnih prostorov na Litostrojski cesti 56; Uprizoritev v sezoni 2023/24 je torej svojevrsten poklon ustanoviteljem in tradiciji Male Drame, ki bo po zaključeni celoviti prenovi SNG Drama Ljubljana delovala v novi, povsem drugačni dvorani, kot jo poznamo danes.

Edward Albee je igro Ameriški sen razvijal po koordinatah gledališča absurda in sam priznal, da se je za marsikateri prizor zgledoval po Ionescu; »Motrenje sodobne družbe z optiko absurda me zadnja leta zelo zanima. Prepričan sem, da lahko na ta način preizprašamo samoumevnosti in naše ustaljene navade – ki so po večini prave razvade…

V družbi, v kateri smo vsi povezani v prepletu infosfere, je osamljenost dosegla zenit. Odnos do jezika je zabredel v prednajstniško obdobje s formulacijami, kot je »oborožena humanitarna akcija« – najpodlejši oksimoron zadnjega dvajsetletja, je v repertoarni napovedi uprizoritve med drugim razmišljal režiser Igor Pison, ki ga bomo po premieri povabili tudi pred našo kamero in mikrofon. .

Tokrat pa na ogled, kot spodbudo in v premislek ponujamo nekoliko skrajšani posnetek z novinarske konference ob predzadnji premieri na tem odru pred celovito prenovo Drame; dodajamo tudi pogovor s prevajalcem Zdravkom Dušo. Za objavo na Radiu KAOS sem ju posnel in za objavo pripravil Andrej Pengov, v zapisu na spletni strani smo se oprli tudi na Dramino novinarsko gradivo, uporabljene slike z vaj pa so delo Petra Uhana.