Cankarjeva založba in Frankfurtski knjižni sejem
|
Nekaj ur pred začetkom knjižnega sejma v Bologni, objavljamo pogovor z glavnim urednikom Cankarjeve založbe, ki je bil izveden po predstavitvi planov Cankarjeve za leto 23. Z Aljošo Harlamovim sem se pogovarjala tako o planih založbe za letos kot tudi o pričakovanjih od najpomembnejšega sejma za Slovenijo letos, torej o tistega v Frankfurtu. Urednik je o planih povedal:
»Predvsem se mi zdi, to kar je Andrej Blatnik na predstavitvi povedal, krepimo izvirno literaturo. Jaz mislim, da je to tudi nekaj, eno poslanstvo založbe, pa tudi en zanimiv trend, ki ga opažamo že ves čas, zadnja leta. Skratka to, da se seveda slovenske knjige, da se najbolj zadnja leta prodajajo, da je največ zanimanja za izvirne naslove in tudi mi skušamo temu nekako slediti, ne samo tako, da pridobivamo rokopise, tako kot prejšnja leta, recimo, ampak skušamo tudi sami nagovorit avtorje k temu, da neke zanimive teme, ki jih mi prepoznamo kot zanimive, avtorje, ki jih prepoznamo za zanimive, nagovorimo k temu da napišejo knjigo. In jaz mislim, da se to kaže letos v našem programu, kjer je res, mislim da, zdaj pa po šestih letih največ izvirnih ali pa tudi del, ki so povezana s slovenskim prostorom, pa niso čisto izvirna. Andrej je recimo omenil Lidijo Dimkovsko, ki je, seveda ne piše v slovenščini, ampak jo imamo za slovensko avtorico, knjigo Mihe Kovača, ki je izšla najprej v angleščini, pa bo prevedena. Pa knjiga, seveda biografija, Borisa Pahorja, ki jo je napisala italijanska avtorica.«
Na katero knjigo bi letos stavili in jo najbolj promovirali?
“Na posamezno knjigo jaz mogoče raje nebi, ampak izpostavljam pa gotovo naše sedaj izvirna dela oz. izvirne romane. Mogoče se mi zdi za ta trenutek najbolj knjiga, za katero jaz mislim, da jo najbolj potrebujemo, je gotovo Statistika za začetnike Slavka Jeriča. Ne smo zaradi tega, ker opažamo, da recimo, na marsikaterih fakultetah, kjer predavajo statistiko za študente, ki študirajo humanistiko, da zelo slabo predelajo to statistiko, da pravzaprav tudi imajo študentje tudi včasih težave z razumevanjem statistike, s tem, da se je ne učijo in jim bo to tudi nekakšen priročnik, ki jim bo pomagal. Ampak jaz mislim, da smo skozi pandemijo, žal, videli en velik anti-intelektualizem v Sloveniji, eno veliko nazadovanje v razumevanju, med drugim, takih bazičnih znanosti, kot je tudi statistika. Jaz mislim, da se je nas veliko strašilo z nekimi statističnimi podatki, včasih se nas je pa skušalo preveč pomirit s kakšnimi statističnimi podatki, predvsem pa je manjkalo neko zavedanje, da bi se bralci zavedal, kaj pravzaprav statistika počne, kako nabira te podatke in kaj, kako se jo da interpretirat. In jaz upam, da bo to s knjigo, da bo to nekako pomagalo ljudem, da se bodo lažje tudi spopadli s svojim lastnim strahom, ali pa s čimerkoli, povezanim, recimo, s statističnimi podatki.”
Kako bo to v knjigi podano? Namreč, to je določenim ljudem težko dojemljivo. Na kakšen način se avtor spoprijema s tem?
»Predvsem, Slavko, piše z zelo osebnega stališča. Meni je bilo to zelo všeč pri njegovem pisanju, tudi o tem sva govorila, da mora to na ta način oblikovat. Da je na oseben način, da je z veliko primeri, skratka, zelo praktičen primer, ker statistika sama po sebi ti ne pomaga, če nimaš praktičnih primerov. Hkrati pa seveda tudi z ilustracijami Izraja Lunačka, ki smo jih pravkar naročili. In jaz mislim, Izar je na sploh, že pri prejšnjih knjigah, ki jih je delal skupaj z nami, od Lučke Kajfež Bogataj recimo, poskrbel tudi za to, da je z nekaj humorja, pa z nekim takim načinom sicer pa skušava z avtorjem predvsem narediti knjigo, ki bo razumljiva vsem, tudi jaz ne vem kaj veliko o statistiki, jaz je recimo na slovenistiki nisem imel in jaz, tako kot sem Slavku večkrat povedal, če bo meni znal neko stvar razložit, potem bo tudi bralcem jasno.«
To bi bilo moje naslednje vprašanje. Je vam knjiga razumljiva?
“Ja, meni je za enkrat, kar sem prebral, Slavko mi ji je že oddal, sem jo že prebral, mi je zelo razumljiva. Tisto, kar pa še ni povsem razumljivo, bomo pa seveda uredniško popravili.”
Sedaj pa mogoče malo na večji spekter. Cankarjeva zložba na Frankfurtu 23? Kaj pričakujete?
“Jaz upam, da bi bili v Frankfurtu uspešni predvsem z promocijo avtorjev naših in pa promocijo neke slovenske literature. V to, da pride v mednarodno zavest kot razvita literatura, z veliko žanri, z veliko vrstami literature. In s tem, da Slovenci pravzaprav tudi presežemo to lastno neko miselnost, da je naša literatura dolgočasna, zaostala, ne vem kakšna vse in da ugotovimo, da pravzaprav tudi v mednarodnem prostoru naši izjemni, izjemne knjige so lahko primerljive tudi z izjemnimi knjigami drugih prostorov. To bi nekako rad, bomo pa pač videli, kako bo seveda to uspešno, ta program se še vedno oblikuje, jaz še vedno skušam bit optimist, ker sem pač po naravi optimist in upam, da nismo pač preveč zamudili s prejšnjo oblastjo, s prejšnjimi direktorji in tako naprej. Upam, da se bo tole nekako razvilo v to, da bomo tako, kot so nekatere druge države, ki so bile osrednje gostje na Frankfurtu, kasneje znale to izkoristiti in da bo teh prevodov še več. Moram pa reči, da tu že zadnje leto ali dve, teh prevodov ni malo, nenazadnje to ugotavljamo tudi pri Cankarjevi založbi in skupaj z Mladinsko knjigo, ker imamo pač agentko za prodajo pravice v tujino, Ksenijo Požar, ugotavljamo, da pravzaprav zanimanje za slovensko literaturo je, bo pa ta nekaj dodatna promocijska podpora vsekakor zelo dobrodošla.”
Pričakujete kaj posebnega v okviru Cankarjeve založbe?
“Jaz nekaj posebnega ne pričakujem. Pričakujem, predvsem to, da bodo seveda vključeni nekateri naši uspešni avtorji, nagrajeni avtorji. Nenazadnje smo danes predstavili novo knjigo Anje Mugerli, ki je nagrajena avtorica, izjemna tudi avtorica mlajše generacije, ki lahko nagovori jaz mislim, da zelo širok prostor, globalno gledano. In pričakujem samo to, da bodo pravzaprav naši avtorji vključeni v ta program in da bojo dobili neko svojo pozornost, znotraj tega pa se jaz ne bojim, jaz mislim, da imamo naši avtorji, ki izdajajo knjige predvsem pri Cankarjevi založbi imajo dobre knjige in če jih le spravimo v roke tujim agentom, se jaz ne bojim, da ne bi tudi kakšne prodali v tujino.”
Najlepša hvala za vaš čas in vaše izbrane misli.
Prispevek za Radio KAOS sem pripravila Urška Pengov Bitenc.