Cankarjeva založba v letu 2023
|
V novem letu smo znova pripravili drzen, raznolik in odličen program, namenjen prav takim [ki se preko knjig vračajo k sebi] bralcem. Okrepili bomo izvirno književnost, književnost slovenskih avtoric in avtorjev, med katerimi je kar nekaj teh, ki se k nam vračajo z novo knjigo, a tudi tistih, ki jim bomo vrata k bralcem odprli prvič. Tako je glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov pospremi knjižni program v letu 2023, in v izjavi dodal:
»Predvsem se mi zdi, to kar je Andrej Blatnik na predstavitvi povedal, krepimo izvirno literaturo. Jaz mislim, da je to tudi nekaj, eno poslanstvo založbe, pa tudi en zanimiv trend, ki ga opažamo že ves čas, zadnja leta. Skratka to, da se seveda slovenske, da se najbolj zadnja leta prodajajo, da je zanimanje za izvirne naslove in tudi mi skušamo temu nekako slediti, ne samo tako, da pridobivamo rokopise, tako kot prejšnja leta, recimo, ampak skušamo tudi sami nagovorit avtorje k temu, da neke zanimive teme, ki jih mi prepoznamo kot zanimive, avtorje, ki jih prepoznamo za zanimive, nagovorimo k temu da napišejo knjigo. In ja z mislim, da se to kaže letos v našem programu, kjer je res, mislim da, zdaj pa po šestih letih največ izvirnih ali pa tudi del, ki so povezana s slovenskim prostorom, pa niso čisto slovenska.«
Program v okviru izvirnega leposlovja med drugim prinaša knjigo Vesne Lemaić, Obraz ter knjigo Zorana Predina Brezmadežna. Prvi bo govoril o Bruni, razdvojeni skvoterki, ki se ne znajde dobro v družbi videza, Predin pa nam bo postregel z zgodbo o treh otrocih iz iste hribovske vasi, ki se rodijo na isti dan. S prvencem Vse ali nič se bo predstavil Anže Voh Boštic, medtem ko bo Bine Debeljak, skrbnik zapuščine profesorja Debeljaka, z Radiografijami odkrival odnos med posameznikom in družbo.
Moderni klasiki se bodo lahko pohvalili z Lidijo Diminkovsko v prevodu Aleša Mustarja z Enotno matično številko. Lidija Diminkovska je v slovenščini in makedonščini objavila 7 pesniških zbirk, tri romane, dnevnik in zbirko kratkih zgodb ter uredila 4 antologije. Pridružili se ji bodo avtorji Isaac Asimov, utemeljitelj podžanra znanstvene fantastike, Ocatave Mirbeau, francoski pisatelj 19. stoletja in Susan Abulhawa z Jutri v Dženinu. Avtorica je palestinsko-ameriška pisateljica in borka za človekove pravice.
V nadaljevanju prevodnega leposlovja boste svoja vohunska nagnjenja lahko elili z Javierjem Mariasom v njegovem novem romanu Tomas Nevinson – v prevodu Marjete Drobnič. Dotaknila se vas bosta tudi Marco Misssiroli in Virigne Despentes. Prvega prevaja znan obraz poročil Janko Petrovec, drugega Jedrt Maležič, ki nam bo približala lastnika prodajalne plošč v obliki družbenega epa punk rock srhljivke. Brata so umorili ob zori, našli so ga pa ob osmih, ko se je odprla ribja tržnica – Lijana Dejak tako prevaja Leno Eltang v delu Kartagena.
Mojstri. Mojstri slovenskega impresionizma je monografija, ki jo je zasnoval in jo bo predstavil dr. Milček Komelj. Izvirni in prevodni humanistiki se bodo pridružili Zgodovina slovenskega literarnega prevoda, Janko Prunk in prevod Cristine Batticletti s strani Tadeja Pahorja, Boris Pahor: Nikogaršnji sin.
Ravno tako se bodo letos povečali nabori zbirk S poti, Najst in Bralna znamenja. Za zaključek naj le še delimo pričakovanja urednika od letošnjega, že kar razvpitega v mnogo pogledih, Frankfurtskega sejma: »Da bi bili v Frankfurtu uspešni predvsem z promocijo avtorjev naših in pa promocijo neke slovenske literature v to, da pride v neko mednarodno zavest kot razvita literatura z veliko žanri, z veliko vrstami literature in s tem, da Slovenci pač pravzaprav tudi presežemo to neko lastno miselnost, da je naša literatura dolgočasna, zaostala, ne vem kakšna vse in da ugotovimo, da pravzaprav tudi mednarodnem prostoru so lahko naše izjemne knjige lahko primerljive tudi z izjemnimi knjigami drugih prostorov. To bi nekako rad, bomo pa pač videli, kako bo to uspešno. Ta program se še vedno oblikuje, jaz še vedno skušam bit optimist, ker sem pač po naravi optimist in upam, da nismo preveč zamudili s prejšnjo oblastjo, z prejšnjimi direktorji in tako naprej. Upam, da se bo tole nekako razvilo v to, da bomo, tako kot so nekatere druge države, ki so bile osrednje gostje na Frankfurtu, kasneje znale to izkoristiti in da bo prevodov še več, moram pa reči, da tudi že zadnje leto ali dve teh prevodov ni malo in nenazadnje to ugotavljamo tudi pri Cankarjevi založbi.
Naj bo torej leto 23 v vseh pogledih predvsem uspešno, – ter morebiti tudi uspešno prevedeno. Posnetek in poročilo za Radio KAOS sem pripravila Urška Pengov Bitenc.