Cankarjeva založba z novimi naslovi
|
Cankarjeva založba je tudi oktobra na police poslala nadvse zanimiva in nadvse sodobna dela. Četudi morebiti ni neke neposredne povezave med dvema romanoma, ki sta obogatila zbirko Moderni klasiki in pesniškim dnevnikom Aleša Bergerja, se ta dela vsekakor tako ali kakorkoli drugače navezujejo na trenutno stanje družbe, politike in še marsičesa.
Aleš Berger, pisatelj in prevajalec, nam je tokrat predstavil Navsezadnje – pesniški dnevnik. V gradivu za medije so pri Cankarjevi založbi zapisali, da pesmi raziskujejo vsakdanje življenje, sanje, zgodbe ter vprašanja ki se porajajo med tem. To raziskovanje pa je vsekakor nenavadno, saj privzema obliko dolgih, nalomljenih in v disonancah ujemajočih se verzov.
Iz intimnih prevpraševanj pa je beseda prešla v čisto prozo, ki obravnava popolnoma sodoben konflikt. Kot je razložil Ervin Hladnik Milharčič, Jutra v Dženinu (Suzan Abulhawa) oz. njihov prevod ne bi mogla biti založena v bolj natančnem in doslednem trenutku. Ne glede na to, da prevajalka Lili Potpara podčrta, da to ni lahkoten roman, daleč od tega, a ja na podlagi tega, čemur smo priča v zadnjih nekaj tednih, nadvse nujen romam, ki pripoveduje zgodbo o dveh bratih, Izraelcu in Palestincu.
Za zaključek pa se je Jaroslav Skrušny skoraj da opravičil za disonančni prispevek proze v obliki njegovega prevoda Dnevnik sobarice. Ne glede na to, da je to pripoved intime, naj bi bila vendarle tudi pripoved – lahko bi rekli, – osnovnega življenjskega gibala Eros-Tanatos. Slednji pa zavzame marsikatero obliko in tako zaključimo, da na prvi pogled nova romana Modernih klasikov nimata nič skupnega, a se kmalu ujamemo pri ugotovitvi, da lahko Tanatos zavzame marsikatero obliko.
Andrej Blatnik, povezovalec tiskovne konference, ki je tudi tokrat potekala v prostorih Mladinske Knjige Založbe, je tako na torkov deževni dopoldan zaključil pogovor z eminentnimi gosti, s katerimi smo imeli privilegij tudi tokrat odkrivati dialektiko sveta.