Svetovni dan gledališča
|
Svetovni dan gledališča je sedemindvajseti marec. Na pobudo Unesca leta 1948 ustanovljenega Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), so pred 59-imi leti ta dan razglasil za mednarodni praznik gledališča in tudi gledališčnikov.
Vsem, ki raziskujejo, ustvarjajo, nas zabavajo, poučujejo ali opominjajo, kdo smo in kaj bi naj bili, iskreno čestitamo! Pandemijskim okoliščinam navkljub, ki so gledališče in njegove ljudi, pa tudi nas, ki ga obožujemo v dvoranah, (no, ne sleherni od nas in ne vedno, a najpogosteje pač), zrinile z odrov, izprle iz dvoran in potisnile k napravam za varno občudovanje gledališke ustvarjalnosti – doma; Kdor ga ima; Dom, namreč; Gledališče imamo najbrž vsi; Saj je Svet en sam gledališki oder.
Kasneje, leta 1962, so objavili prvo mednarodno poslanico, ki jo odtlej vsako leto na ta dan na povabilo ITI v ta namen spiše izbrana gledališka ustvarjalka ali ustvarjalec. Avtor prve je bil Jean Cocteau, letošnjo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovensko pa je v pesniški obliki poslala v svet Saša Pavček, prvakinja SNG Drama Ljubljana, donedavna predsednica ZDUS. Z dovoljenjem avtorice in predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije ddr. Borisa Mihalja, tudi člana ansambla SNG Drama Ljubljana poobjavljamo obe v večpredstavni obliki. Za prevod Nadimove poslanice v slovenščino je poskrbela Barbara Skubic, prebral in posnel pa jo je Nik Škrlec, ki je bil do lani tudi član Draminega igralskega ansambla.
Slovenska poslanica ob svetovnem dnevu gledališča:
Saša Pavček: Zaljubljencem v gledališče
Gledališče, ti panj strasti,
smeha in spopadov,
sabljanja glasov in ščebetanja src,
pred tvojimi zaprtimi vrati stojim,
zastala v čudnem času,
ki ponuja razmislek:
kaj mi pomeniš,
kaj so o tebi in zate napisali že umrli,
kaj je po krivici šlo v pozabo,
kaj narekujejo mi sanje.
Pot bo tisočletna in vendar nova.
Nabrusimo srpe čustev,
obnovimo kladiva strasti,
izostrimo škarje intuicije
za nov aplavz, krohot, ihtenje,
za življenje, za lepoto!
In črno brezno parterja
bo vsem zaljubljencem v gledališče
povrnilo luč,
moč konj krenila v galop,
jata ptic pod svod,
zavrtinčil se bo zlati prah
besed, misli, glasbe,
geste in katarze.
—
V marcu 2020.
Mednarodna poslanica ob svetovnem dnevu gledališča
Šahid Nadim, dramatik, Pakistan: Gledališče kot svetišče
Ob koncu predstave o sufijskem pesniku Bulehu Šahu v gledališču Adžoka se je starec v spremstvu dečka približal igralcu, ki je igral vlogo velikega sufija. »Moj vnuk je bolan, blagoslovite ga, prosim.« Osupli igralec je rekel: »Nisem Buleh Šah, samo igralec te vloge sem.« Starec pa je odvrnil: »Sin, nisi igralec, si reinkarnacija Buleha Šaha, njegov avatar.« Nenadoma se nam je razprl popolnoma nov koncept gledališča, v katerem igralec postane reinkarnacija lika, ki ga igra.
Raziskovanje zgodb, kakršna je ta o Bulehu Šahu – in koliko jih je v različnih kulturah – lahko postane most med nami, gledališčniki, in nepoznavalskim, vendar željnim občinstvom. Ko nastopamo na odru, nas včasih zanese naša filozofija gledališča, naša vloga znanilca družbenih sprememb, velik del skupnosti pa pustimo za seboj. Ko se spopadamo z izzivi sodobnosti, si odrekamo možnost globoke duhovne izkušnje, ki jo gledališče lahko prinese. V današnjem svetu, kjer so na pohodu fanatičnost, sovraštvo in nasilje, naš planet pa tone vse globlje v klimatsko katastrofo, moramo obnoviti svojo duhovno moč. Boriti se moramo proti apatiji, letargiji, pesimizmu, pohlepu in nespoštovanju sveta, v katerem živimo, planeta, na katerem živimo. Gledališče ima vlogo, plemenito vlogo, pri spodbujanju in mobiliziranju človeštva, da bi se dvignilo iz brezna, v katero drsi. Oder, uprizoritveni prostor, lahko povzdigne v nekaj svetega. V južni Aziji se umetniki s spoštovanjem dotaknejo odrskih desk, preden stopijo nanje – tradicija iz davnine, ko sta bili duhovnost in kultura prepleteni. Čas je, da znova vzpostavimo sožitje med umetnikom in občinstvom, preteklostjo in prihodnostjo. Ustvarjanje gledališča je lahko sveto dejanje in igralci lahko zares postanejo avatarji vlog, ki jih igrajo. Gledališče ima moč, da postane svetišče, svetišče pa oder.
(Prevedla: Barbara Skubic); To besedilo je odlomek daljše verzije poslanice ob svetovnem dnevu gledališča 2020, ki je v angleščini, francoščini in drugih jezikih dostopna na: www.world-theatre-day.org; V sodelovanju z Mednarodnim gledališkim inštitutom – ITI UNESCO
(Slovenska izvirnika sta dostopna na https://zdus.si/slovenska-poslanica-ob-svetovnem-dnevu-gledalisca/, kjer najdete tudi slavnostni nagovor predsednika ZDUS ddr. Borisa Mihalja ob letošnjem Svetovnem dnevu gledališča.)
Objavo v programu in na spletni strani Radia KAOS pripravil: Andrej Pengov; Fotografije in druga gradiva so povzeta z Dramine in Zdusove ter še nekaterih drugih spletnih strani.