Diracov akord, Matematično-fizikalni croquis v Drama Laboratoriju.

Za predzadnjo oktobrsko sredo so na Levem odru SNG Drama Ljubljana v korpodukciji z Umetniškim društvom Osum pripravili krstno izvedbo igre Diracov akord.

Akord je v gasbi sozvočje treh ali več tonov; Pojmovanje akordov kot harmonskih vertikalnih struktur se je v evropskem prostoru začelo potem, ko so prenehali uporabljati samo enoglasja in dvoglasja, skratka, nastalo je nekaj lepega; In lepota je tisto, kar se lahko nasnuje tudi v matematiki, fiziki in kar je uspelo po jeziku Francozu, po rodu Švicarju, ki je imel kasneje tudi angleško državljanstvo Paulu Adrienu Mauriceu Diracu; Med leti 1902 in 1984 je živel dokaj osamljeno, pusto, kot pravi naš sogovornik, linerarno življenje raziskovalca, znanstvenika, matematičnega genija; uspelo pa mu je ustvariti eno najlepših enačb vseh časov, ki je – kakor zapišejo v gledaliških gradivih – po mnenju Diracovega biografa Grahama Farmela prava »pesem v znanosti«.

Odgovora na vprašanje zakaj so delo naslovil Diracov akord, še ne vemo; iz pogovora z avtorjem projekta, scenografom in režiserjem Matejem Filipčičem pa si drznemo sklepati, da je avtorico besedila in dramaturginjo Sonjo Dular in Filipčiča k temu nagovorila lepota, ki jo moremo uzreti in slišati, kadar eno in dvoglasje presežemo z lepoto tri in večglasja, iz česar je, kot smo zapisal, nastal akord. Si morete predstavljati: lepota v matematiki in fiziki, v nečem tako izjemno dolgočasnem in večini odvečnim? Pesem v znanosti. Uf! To pa že mora biti nekaj za dušo!

Treba bo tja, na Dramin Levi oder, da se prepričamo. Nekakšen poskus, da bi bili bližje tem znanstvenim skrivnostim na odru pa je tudi tale pogovor z Matejem Filipčičem.

Diracovo raziskovalno delo na nerelativističnih spinskih sestavih, pri čemer je izpeljal to je relativistično enačbo po njem imenovano Diracova enačba s katero je opisal elektron, v znanstvenem svetu fizike in matematike velja za lepoto brez primere. To je Diracu omogočilo, da je predvidel obstoj pozitrona, antidelca elektrona, antimaterije, od koder je znanost do današnjih dni napredovala vse do Higgsovega bozona, fizikalne lepote nove vrste in spoznanja ter (za zdaj) osnovnega delca našega stvartstva. Paul Adrien Maurice Dirac je bil najmlajši znanstvenik ovenčan z Nobelovo nagrado za fiziko. Takrat se je pisalo leto 1933.

Ne Levem odru ljubljanske Drame bo v okviru programa Drama Laboratorija od jutrišnje premiere, torej v sredo, 24. in nato v nizu vse do ponedeljka 29. oktobra potem še pet ponovitev predstave Diracov akord, ki so jo avtorji podsnaslovili kot Matematično-fizikalni croquis, neke vrste gledališka skica. Ob že omenjenih Mateju Filipčiču in Sonji Dular so soavtorji tega – tako rekoč – samozaložniškega avtorskega projekta še kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalci giba, svetlobe, videa in zvoka Tanja Zgonc, Igor Remeta, Andrej Intihar in Peter Penko, promocijsko gradivo je delo Roka Marinška, lektorica pa je Maja Cerar. Igrajo Jožica Avbelj, Boris Cavazza, oba mojstra gledališke igre in odrska prvaka ter Darja Zgonc… Ja tista s komercialne televizije, ki je z Matejem Filipčičem že sodelovala pred sedmimi leti v predstavi Maria Antoinetta.

V prispevu uporabljene fotografije z vaj so delo Petra Uhana. Z Matejem Filipčičem sem se za Radio KAOS pogovarjal Andrej Pengov.