Don Giovanni – glorifikacija svobode in življenja: biblični spopad v Operi.

Četrtkov večer je večer tkanja tiste repetoarne preje, s katero v ljubljanski Operi vzdržujejo spoštljiv odnos do klasicizma – tudi z že prek 230 let popularno in hkrati vrhunsko stvaritvijo Don Giovanni. Libreto Lorenza da Ponteja z mitsko in najpogosteje napačno odslikavo bistva zgodbe o razuzdanem pokvarjencu je do te mere prevzel Wolfganga Amadeusa Mozarta, da je zazvenela mojstrovina, ki opeva moško prvinskost, notranjo svobodo, njeno brezprizivnost hkrati pa ultimativno pogubnost; Zanj in zanje, njegove ženske. No, več ali manj, kajti kateri pa vendarle uspe preživeti, kar koli to že lahko pomeni.

Z volumnom odra SNG Opera in balet Ljubljana se režiser Diego de Brea srečuje prvič, z zgodbo, točneje z libretom Lorenza da Ponteja in tokratno priredbo Kaznovanega razuzdanca tudi, z liki, ki zapeljivce tipa »kazanova« pri katerih prevladujejo značaji pripisani Giacomu Casanovi ali Don Juanu in še bi se našlo nekaj literarnih junakov te vrste, pa ne; Diega de Breo sta prevzela zgodba in glasba; Obe brezčasni in hkrati dostopni in dejavni vsak trenutek, tudi danes, tukaj in zdaj. Ko se je lotil tega dela ga je prežemala izjemna odgovornost do avtorja, do glasbe in neko…

Dirigent maestro Loris Voltolini je med pripravami na premiero nenadoma zbolel, zato je njegovo delo prevzela Živa Ploj Peršuh, ki je poskrbela, da so se prijemi in oblike, ki jih je pripravil kot glasbeni vodja te predstave, ohranile. Sicer zahtevna opera z relativno enostavnim naborom glasbenih sredstev, je delo z razsežnostmi, ki jih mnogi drugi glasbeniki klasicističnega obdobja, kljub izjemnemu mojstrstvu ne dosegajo. Tudi v glasbenem smislu v tej operi vseh oper, kot je pogosto označujejo, zelo močno zveni ženska energija; Mozartov Don Giovanni je vrhunska glasbena literatura, izjemno poglobljena in dovršena. Kar zadeva vsebino in sporočilo je absolutno primerljiva s sodobnim časom. Nas pa je v pogovoru z dirigentko Živo Ploj Peršuh posebej zanimalo, kaj je tisto, kar v glasbenem pogledu določa, opredeljuje izjemnost te Mozartove opere.

V premierni zasedbi bo naslovno vlogo pel Jože Vidic, Dono Anno bo ustvarila Urška Arlič Gololičič, Don Ottavio bo Dejan Vrbančič, Komtur pa gostujoči Luka Ortar; V drugih vlogah bomo na četrtkovi premieri videli in slišali Martho Hirschmann, Petra Martinčiča, Darka Vidica, Norino Radovan in Kayoka Ikeda ter seveda Zbor in orkester matične hiše. Ob že omenjenih ustvarjalcih naj povemo, da je rešiser de Brea v sodelovanju z Jasminom Šehićem oblikoval tudi svetlobo, kostumograf je Blagoj Micevski, video je delo Fi Produkcije, lektorica je Nevenka Verstovšek, vodja zbora Željka Ulčnik Remic, koncertni mojster Gregor Traven, asistentka režije pa Simona Pinter. Prevod libreta za slovenske nadnapise je delo Sonje Berce, za angleške Nataše Jelić, medtem ko sta Nevenka Verstovšek in Marja Filipčič Redžić poskrbeli za adaptacijo libreta za tokratno postavitev v ljubljanski operni hiši.

Kaznovanega razuzdanca ali Don Giovannija, ki ob komično ljubezenskih zapletih in nebrzdanih igricah vzpostavlja tudi resne moralno-etične teme kot so umor, maščevanje krivic, osebne zlorabe in zakonolomstvo, razredne razlike, spolna svoboda, zakon kot institucija ali pogodba in ne nazadnje – kako ravnati, da se obdrži človeška vrsta… si bom za Radio KAOS ogledal Andrej Pengov. V prihodnjih dneh načrtujemo objaviti vsaj še dva intervjuja z obema glavnima solistoma, ki bosta nastopila na premierni postavitvi – Jožetom Vidicem in Urško Arlič Gololičič. Na svidenje!