Festival na Olimpu – kjer se predstavi svet antične znanosti, umetnosti in tehnologije

Poleg odprtja razstave leta v Cankarjevem domu, ki nosi naslov IDEJA – znanost in tehnologija antične Grčije in ki je bila postavljena v sodelovanju z Znanstvenim centrom in tehnološkim muzejem NOESIS iz Soluna, so v največji slovenski kulturni ustanovi priredili še Festival na Olimpu, kjer od srede tega meseca pa do marca 2020 – se pravi, približno ravno toliko časa kot je zgoraj omenjena razstava odprta za javnost – predstavljajo osupljivi svet antične znanosti, umetnosti in tehnologije. Glede namena razstave je predsednik odbora znanstvenega centra in tehnološkega muzeja NOESIS na tiskovni konferenci profesor Michail Sigalas , dan pred otvoritvenim predavanjem Festivala na Olimpu povedal, da je njihov namen v NOESISU je, da s to razstavo povečajo znanje o tehnologiji in znanosti z dvema metodama – izobraževalno in prostočasno.

Zato torej tudi festival, ki ponuja več kot zanimive naslove predavanj in predavatelje. Tako bo ob koncu leta doktorica Svetlana Slapšak imela 4 cikle predavanj pod skupnim naslovom Komunikacije in mobilnost v antiki. Doktor Božidar Slapšak bo decembra predaval o antičnem gledališču, ravno tako decembra bo prirejen literarni večer grških književnikov. Z začetkom naslednjega leta bo docent doktor Črešnjar predaval o naselitvi starih Grkov in o njihovem vplivu na Severnem Jadranu, docentka doktorica Radić Rossi pa o grškem pomorstvu na vzhodni obali jadrana. 15. januarja bo prirejena konferenca z naslovom Pogledi na grško jezikoslovje. Februarja boste lahko prisluhnili predavanjem o grški drami ter sklopu predavanj o hidravliki in konstrukterstvu od antike do danes.
Kot že omenjeno, prvo predavanje Festivala na Olimpu je bilo nekaj dni nazaj, povzelo pa je tehnološke iznajdbe antične Grčije, preko klasične Grčije vse do obdobje Helenizma. Profesor Theodossios P. Tassios je začel predavanje z prvo grško naselitvijo.

Povedal je: Prva grška plemena, ki se v zgodovini pojavijo v sredini drugega tisočletja pred našim štetjem, so že tako zelo cenila tehnologijo, da so vpeljala tehnologijo v njihovo religijo. Dva bogova sta bila vpletena v inženiring: Hephaestus in Atena in tudi veliko človeških inženirskih objektov je bilo narejeno s pomočjo bogov. In potrebno je opaziti, da so bili Grki tako tehničnega uma, da so si že zelo zgodaj predstavljali avtomatizacijo. Ampak, ker so bili takrat še nesposobni narediti avtomat sami, so si predstavljali, da to počnejo božanstva. Kljub temu grška mitologija ni omejevala razumevanja, da avtomati pripadajo le nebesom, hi-tec ni bil mišljen kot izključni privilegij bogov in tako se je mitologija iz nebes znašla na zemlji, ko so razširili uporabo avtomatov tudi za popolnoma človeške potrebe. Sedaj bomo govorili avtomatih v klasični Grčiji. V tem času je avtomatizacija v grških mitih pogosta, kjer božja moč pomeni, da človeško tehnično in mehanično pomeni čudež. Kljub temu so Grki rabili stoletja, da so prišli od fantazije, od domišljije do izdelka. Prva referenca, ki je dejansko omenila avtomat, je zapisana v znanstvenih deli grškega znanstvenika in filozofa Aristotela, približno 400 let pred našim štetjem. Jasno je, dame in gospodje, da so v Aristotelovih časih, za javne nastope že uporabljali kašne preproste avtomate, morda tudi za religiozne namene. Aristotelovo vedenje o avtomatih v njegovem času, pa mu je dalo navdih, da oblikuje njegovo znano utopično izjavo: Če bi imeli mašine (avtomate ali robote), potem ne bi potrebovali sužnjev.

Skozi predavaje je bilo predstavljenih mnogo zanimivih tehničnih in inženirskih iznajdb. Od figuric, ki so se vrtele na vročem zraku do prve naprave v zgodovini, ki je prodajala sveto vodo za 4 drahme. Če povzamemo profesorja Tassiosa, je ta mašina, ki je prodajala vodo, bila sicer v samem bistvu kapitalistične narave in šele v letu 1880 se avtomat pojavil ponovno, seveda z istim namenom. Verjetno je bilo predavanje namenjeno predvsem poudarku, da ni bila le industrijska revolucija tista, ki je v polnem razmahu tehnično izpopolnjevala naprave, pač pa so nekaj tisoč let pred to zgodovinsko epoho že Grki bili tisti, ki so že vsa ta znanja uporabljali. Zato se je predavanje zaključilo s profesorjevo ugotovitvijo, da bi že z Grki lahko imeli industrijsko revolucijo, umanjkalo je le toliko, da bi iznašli prenos ustvarjene kinetične energije na druge objekte. V okviru festivala si bose oktobra tega leta ogledali še dva Pasolinijeva filma, štiri spremljevalne razstave, poskrbljeno pa je tudi za mlade – s pripovedovalno-glasbeno predstavo.

Prispevek sem za Radio KAOS pripravila Urška Pengov Bitenc