France Bevk – slovenski kronist dvajsetega stoletja
|
V začetku tega meseca, je Nela Malečkar, urednica pri mladinski knjigi na Vrtu Lili Novy predstavila monografijo o Francetu Bevku. Poleg povabljenih avtorjev k tiskovni konferenci o monografiji z naslovom France Bevk, Od Pestrne do Čedermaca, se je, kot je razvidno, udeležencev kar trlo. Povabljeni, ki so spregovorili o knjigi so bili Boris Jukić, Marija Mercina, Krištof Jacek Kozak in Urška Perenič.
Kot je razložila urednica, ima knjiga pet večjih poglavij, ki obravnavajo tako njegovo življenje kot delo, analitično poglavje o njegovi literaturi ter pričevanja o njemu in seznam njegovih del – bibliografijo. Zato, ker je Boris Jukić avtor glavnine že trinajstega albuma v istoimenski zbirki, torej omenjene monografije, je najprej poskušal razložiti potek Bevkovega življenja, njegovo delo in ustvarjanje, ki je vsekakor v začetku dvajsetega stoletja s svojim razumevanjem in opazovanjem, pomembneje zaznamovalo slovensko kulturno krajno. Dejal je, da album povzema celoto podobo Bevkovega ustvarjanja, tako kot veleva podnaslov: Od Pestrne do Čedermaca. Iz zbranega gradiva tudi izhaja, da je bil luciden pisec.
Nela Malečkar je potem predala besedi Urški Perenič, ki je o albumu povedala, da literarna zgodovina v vrh Bevkovega pripovedništva uvršča delo Kaplan Martin Čedermac, vendar po njenem mnenju ne gre spregledati prejšnjih del, s čimer se referira predvsem na zgodovinsko trilogijo Znamenja na nebu, ki je nastala v času, ko se je Bevk nahajal nekje med Gorico in Trstom, a tik za izidom trilogije pristal v hišnem priporu. Dodala je še, da je roman potrebno brati kot metaforo aktualne politične sedanjosti. Poudarila je še, da je Bevk v prvi vrsti Primorski avtor, zato moramo po njenem mnenju Bevka razumeti ne le v okviru časa, v katerem je ustvarjal, pač pa tudi prostora – torej zahodnega roba slovenskega etničnega ozemlja.
Nato je urednica nadaljevala pogovor o poglavju o Bevkovi literaturi v pogovoru z Marijo Mercino, ki je povedala kaj vse je Bevkovo ustvarjanje povzročilo ter, da je v nekem intervjuju tožil, da ga ne pustijo na miru ter da je velikokrat obiskoval šole in delovne organizacije, sodeloval še pri otvoritvah ter tudi deloval pri izgnancih. Izpostavila je, da Bevk ni avtor, ki bi ga brali za študij, ampak za branje, kar narekuje v sodobnosti drug odgovor kot nam ga trenutno ponujata literarna zgodovina in teorija.
Res je, da je Bevk veljal predvsem za prozaika, dramatika ni bila v ospredju, a je kljub vsemu ustvarjanje dramatike potekalo ves čas njegovega življenja, je za zaključek povedal še Krištof Jacek Kozak o Prepričljivi življenjskosti Bevkove dramatike. Bevka je predstavil kot nadvse plodovitega dramatika, ki je to zvrst jemal kot orodje za družbeno politično kritiko.
Za radio KAOS sem prispevek pripravila Urška Pengov Bitenc