INDIGO – družbena platforma v festivalskem ozračju, z vprašanjem: Ali gre zares?

Festival z mednarodno udeležbo INDIGO je nastal leta 2016 tako, da je zaposloval in zasedal prizorišča v tako imenovani Indigo četrti, kakor so poimenovali območje okrog Križank, kjer ima ob Napoleonu in Festivalu Ljubljana sedež tudi »poveljstvo« ljubljanskih galerij in muzejev; takrat z glavnim sporočilom No Fear – Ni strahu. Vsa leta doslej je ta praznik misli, premislekov, iskanja oblik, nastopov, razstav in srečevanj nosil neko skupno oznako, (pod)naslov, ki je povzemal glavne vsebine in sporočila. Od leta 2021, ko je zaživela prenovljena Cukrarna nedaleč od Plečnikovih zapornic na Ljubljanici, se festival odvija prav tam; tako bo tudi letos, vendar tokrat brez podnaslova, ki bi označeval rdečo nit programa. Lani so to bili Sadovi jeze letos pa bi se v tem pogledu smeli spraševati: Ali gre zares? Več in podrobneje o tem v pričujočem pogovoru z Blažem Peršinom.

Od srede, 4. do vključno petka, 6. oktobra 2023 bo v Cukrarni znova, tokrat že osmi  festival INDIGO s tako raznoterim programom dogodkov kot so predstavitve, pogovori, glasbeni nastopi in didžejevsko struganje in zlaganje; Če je to programsko raznolikost moč razvrstiti v kaj preglednejšega so to vizualije – točneje oblikovanje, glasba in filozofija; In dodan bo še sobotni Indigo odmev z bralno uprizoritvijo Arsenijević- Štiksovih Zarotnikov.

Zvezdni, že davno razprodani del festivala bo petkovo soočenje dveh (menda) levičarjev pri čemer enega pri nas še kar dobro poznajo tudi množice, drugega pa zvečine le poklicni kolegi; Nemški filozof in kulturni teoretik Peter Sloterdijk in Slavoj Žižek, ki tokrat ne bo imel priložnosti za predvolilno promocijsko podporo tistemu delu slovenske levice, ki se je po volitvah vendarle odločila, da bo do konca na ali ob oblasti, četudi z uporabo trockističega modela centralno vodene (znotrajstrankarske) in boljševistične (zunajstrankarske) demokracije. Od volitev je minilo poldrugo leto in svojevrstno presenečenje bo, če bo glavna oseba koordinacije tudi tokrat tam… Pa kaj bi o tem, saj Žižek ni nikoli kriv za volilni rezultat, tudi ko si ga lastijo liberalni ali manj liberalni levičarji.

Sloterdijka in Žižka sicer povezujeta kritična analiza sodobne družbe in provokativni pristop, medtem ko Catherine Malabou, eni najzanimivejših osebnosti »nove francoske filozofske misli«, ki raziskuje in učiteljuje v Londonu in Mladenu Dolarju, enemu najvidnejših slovenskih filozofov  skupno povezovanje filozofije in psihoanalize z drugimi vedami. Malabou in Dolar bosta s četrtkovim pogovorom obeležila tudi Noč idej (La nuit des idées), ki bo organizirana v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji in zavodom Maska ter s podporo letalske družbe AirFrance. Še dobro, da ni več AdrieAirWays, si lahko predstavljate, kakšen idejni žur bi bil (tudi) z njihovo podporo…

V glasbenem delu programa bodo nastopili Amnesia Scanner, Ben Frost, Puce Mary, Maria W Horn, Asmara, Fox and His Friends, Clockwork Voltage in Recycleman.

V pogovornem in prezentacijskem delu programa pa bo mogoče prisluhniti še Soft Baroque in Billu Kouligasu, Robu Giampietru, Grupi Ee, Nemesis ter Oazi.

O namenu festivala, ki se je prvih pet let odvijal na raztežajih »Indigo četrti«, o programu in sodelujočih ter pričakovanjih organizatorjev in programskih premišljevalcev, sem se teden dni pred začetkom pogovarjali z Blažem Peršinom, direktorjem Javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljana, pogovarjal Andrej Pengov.