Izredne razmere v MGL; Raj, ki traja, je pekel…
|
To soboto bodo v MGL nastopile izredne razmere. Pravzaprav bodo v delu Falka Richterja nastopili Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan in mladi gost Gašper Lovrec, (samo) trije na velikem odru, ob avtorski in produkcijski podpori ekipe pod vodstvom režiserja Jana Krmelja in dramaturginje Petre Pogorevc.
Uprizoritev dramskega besedila Izredne razmere, ki je nastalo davnega leta 2007, ko v teh naših krajih, ki v formalnem smislu takrat še niso bili povsem evropski, nismo vedeli ali pa smo na to že pozabili, kaj taka izjemnost, izrednost lahko pomeni in kakšne razmere so to lahko. To bo prva slovenska uprizoritev odrske stvaritve, za katero avtorji zatrjujejo, da je delo z izjemno političnimi sporočili, zgrajeno v intimi dveh + enega in ki močno presega grozljivosti in izjemnosti aktualnega s pandemijo ogroženega Sveta. Opozarja na nevzdržnost ekonomsko-politične, socialne ureditve tako za varnimi zidovi dobro situirane trojke, še bolj pa onkraj njihovih zidov, obzidja…
Govori se o nekem naddramskem ali morda celo obdramskem formatu distopičnega trilerja. Že ta oznaka je zahtevna za (potencialnega) gledalca, tudi če oba pojma – distopija, distopčnost in triler, razčlenimo v bližnje, za uporabno razumevanje razumljivejše pojme kot so antiutopija (kar ni isto kot realnost), je pa realno izničenje in grozljivka, srhljivka. V primeru Izrednih razmer Richterjevega družinskega Minimundusa na eni strani in Sveta onkraj njihovega obzidja.
Dramatik je v besedilu uporabljal ločila po svoje, zunaj gramatičnih pravil nemškega jezika, s čimer je gotovo vplival na ostrenje in nenavadno prelamljanje dramatičnosti in ustvarjanje napetosti, avtorjem uprizoritve je s tem najbrž omogočil več izvedbenih možnosti, prevajalki Anji Naglič pa kar nekaj skrbi.
Na zadrege in prednosti, ki jih ustvarjalcem Izrednih razmer omogoča časovna odmaknjenost nastanka tega dela je opozorila direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor. O tem in o političnih razsežnostih besedila je na novinarski prestavitvi govoril tudi režiser Jan Krmelj.
Dramaturško izkušnjo pa sta uelo analitično predstavila Petra Pogorevc ter njen asistent Tilen Oblak, ki je pri nastajanju uprizoritve sodeloval študijsko.
Izkušnjam igralcev pri raziskovanju in študiju besedila in nastajanju predstave bi veljalo prisluhniti že zdaj, preden vidimo uprizoritev samo, vendar si bomo dovolili počakati na premiero. O tem za kakšen igralski obolus in zahtevnost teh ustvarjalnih »koščkov« gre, je posebej podčrtala Hieng Samoborjeva, mi pa bomo z vtisi, morda ocenami, ki bi tokrat bile zgolj pričakovanja, najbrž ne utopična, še manj distopična, kaj šele srhljiva, počakali na to prvo slovensko uprizoritev Izrednih razmer. Smo pa za konec tega prispevka pred kamero in mikrofon, posebej za Radio KAOS, k pogovoru povabili režiserja Jana Krmelja.
Ob doslej že omenjenih Nagličevi, Krmelju, ki je ob režiji poskrbel tudi za scenografijo, Pogorevčevi, Krajnc Bagoli, Jordanu in Lovrecu ter Oblaku, so Izredne razmere ustvarili tudi kostumografka Špela Ema Veble, lektor Martin Vrtačnik, avtor glasbe Luka Ipavec, oblikovalec svetlobe Boštjan Kos in oblikovalec zvoka Sašo Dragaš. V pispevku uporabljene fotografije z vaj so delo Petra Giodanija.
V MGL sem bil sem sredi tedna in tja se odpravljam tudi v soboto – Andrej Pengov. Na svidenje prav tam, pod velikim odrom.