Knjižne novosti Cankarjeve založbe

Pri Cankarjevi založbi so prejšnjo sredo v knjigarni Konzorcij predstavili štiri nove knjige ter tri knjižne prevode. Knjige Toneta Peršaka (Preobrazbe), Branka Gradišnika (Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali), Blaža Kutina (Tempirana bomba) in Aleša Bergerja (Arles, večkrat) imajo, če jih skušamo primerjati po vsebini ali morda po pisateljskih zvrsteh, bolj malo skupnega; mogoče bi edini njihov skupni imenovalec bilo dejstvo, da so povsem primerne za zahtevnejše poletne bralce, torej tiste, ki si vzamejo dosti časa za dobro knjigo, saj novosti niso zelo zahtevne, lahkotne pa tudi ne.
Urednik pri Cankarjevi založbi Andrej Blatnik je predstavitev otvoril sicer z omembo raziskav, koliko in kateri ljudje berejo in podaril, da branje knjig čedalje bolj izumira, tudi ne le v Sloveniji, tudi drugod. Morda je tudi zato prva predstavitev knjižnih novosti pripadla knjigi Aleša Bergerja Arles, večkrat, ki govori o spremembah v določenem časovnem razponu v omenjenem mestu, kot tudi doma – od družbenega stanja v Jugoslaviji, čez osamosvojitev ter vse do danes.
Tone Peršak je svoj novi roman z naslovom Preobrazbe, kljub časovni in drugim obremenitvam, ki jih zahteva delo ministra, predstavil osebno. Povedal, je da je to – vsaj v enem delu – pravzaprav avtobiografski roman, ki pa je mnogo več kot to. Glavni junak se tako ukvarja predvsem z lastno identiteto napram izzivom in zahtevam, ki so pred njega postavljeni v najbolj kočljivem času človekovega življenja, kot se izrazi Peršak, tudi najtežjem v vseh ozirih, torej v času najstniških let.
Avtor knjige Evolucija za rejce ljubiteljev malih živali, Branko Gradišnik, je za tiskovno konferenco napisal krajši sestavek, ki ga je prebral urednik Blatnik. V nekaj hudomušnih, a hkrati odkritih vrsticah je avtor knjige zapisal, da upa, da bodo njegove, popolnoma realno opisane zgode in prigode tako z živalmi, kot z ljudmi, vsaj koga nasmejale. Konec koncev je tisto, kar se zgodi drugemu, veliko bolj smešno kot če se zgodi v prvi osebi.
Preden smo se posvetili prevodom, je bila predstavljena tudi knjiga Blaža Kutina, Tempirana bomba. Gre za dvajset kratkih zgodb sveže, humorno, pronicljivo in včasih tudi melanholično obravnava življenje, kot ga živimo v današnjih časih. Njegovi junaki, pa naj gre za disfunkcionalno družino, neuspešnega filmskega režiserja, starejšo gospo, ameriškega polkovnika, mlado turistko ali pa odtujen zakonski par, imajo pogosto velike sanje, a malo nadzora nad svojo usodo.
Predstavljeni knjižni prevodi so bili trije. Prevod Lili Podpare iz turščine, knjige z naslovom Izgnanstvo; angleški prevod Cementnega vrta, ki ga je prevedla Mirjam Drev ter prevod iz nemščine knjige Potovanja v soju zvezd avtorja Alexa Capusa, ki jo je prevedla Mojca Kranjc, ki pa je o pisatelju povedala, da večino svojih knjig utemelji na resničnih dogodkih in osebah iz katerih potem razvije zgodbo; o knjigi pa, da se v njej sicer res veliko potuje, pa tudi kraji dogajanja niso najbolj vsakdanji; a pravo potovanje je v bistvu raziskovanje, na katero se je avtor podal, da bi ugotovil, če znameniti otok zakladov Roberta Louisa Stevensona dejansko obstaja.
Prvi prevod iz turščine, sicer priznane prevajalke Lili Podpara, knjige z naslovom Izgnanstvo, ki govori o točno tem, izgnanstvu – z doma, iz domovine, družbe, telesa ali celo duše je urednik Blatnik predstavil tudi kot kratke zgodbe z elementi dokumentarne literature. Avtorica knjige, Çiler İlhan, je za roman, ki je preveden že v skoraj vse evropske jezike, dobila tudi Evropsko literarno nagrado.
Zadnji novi izvod pri Cankarjevi založbi sta predstavila urednik Aljoša Harlamov in prevajalka dela Mirjam Drev. Prvi je knjigo Cementni vrt predstavil skupaj z opozorilom, da jo berite vsaj v senci, ker se zna zgoditi, da vas »kam brcne«, torej je knjiga že zgolj zategadelj vredna branja, medtem ko se je prevajalka Drevova navezala na razlago gospoda Peršaka, da je najstništvo hkrati najbolj ključen in tudi najtežji del posameznikovega življenja (ter hkrati formiranja identitete), o čemer govori tudi njen prevod že omenjenega romana, ki se, predvsem, posveti odraščanju v situaciji brez staršev.
Želimo vam le še prijetno poletno branje. Za Radio KAOS sem prispevek pripravila Urška Pengov Bitenc.