Koštruni v teatru: Nepozabne
|
V ponedeljek je Alenka Veler, urednica pri Mladinski knjigi Založbi, skupaj z gostjami na tiskovni konferenci predstavila knjigo, namenjeno predvsem zadnji triadi osnovne šole in pa tudi sicer koristno branje o ženskah, ki so v slovenskem prostoru orale ledino. Kdo je bila prva slovenska policistka, medicinska sestra in druge pionirke v pretežno moških poklicih in sferah življenja, boste prebrali v knjigi Nepozabne: Ženske, ki so premikale mejo našega sveta.
Tiskovna konferenca se je odvijala na Vrtu Lili Novy, predstavile pa so jo poleg urednice še Veronika Tašner s Pedagoške fakultete in pobudnica projekta, Živa Kos, raziskovalka in asistentka na Pedagoški in Filozofski fakulteti, Samira Kentrić, ilustratorka ter Teja Reba s festivala Mesto žensk. Prva je o knjigi spregovorila Veronika Tašner, ki je povedala, da so želeli s tem delom mladeži, ki ve malo o teh pomembnih ženskah, njihove zgodbe in njihovo delo približat. Povedala je še, da ker je bilo materiala veliko, so se osredotočile le na 50 žensk, oziroma 50+, ker skozi vsako žensko spoznamo še kakšno drugo žensko zgodbo.
Nato je proces oblikovanja zgodb opisala Živa Kos, ki je napisala med drugim tudi zgodbe o Nadi Suovan, Franje Bojc Bidovec in Josipini Hočevar. Povedala je, da je bil prvi izziv izbor žensk, o katerih bo pisala. Nekaj teh si je zbrala sama, nekaj ji jih je bilo dodeljenih. Pri slednjih je izpostavila pomankanje informacij, hkrati pa opozorila, da je ne glede na želeno objektivno sliko, tu vedno posredi tudi avtorica teh zgodb, torej ona sama.
Nato je Alenka Veler predstavila likovno plat zgodbe. Povedala je, da so k ilustriranju knjige povabili 10 ilustratork, na željo glavne avtorice knjige Veronike Takšne tudi tiste manj znane. Za organizacijo zbiranja lustracij je poskrbel likovni urednik Mladinske knjige, Pavle Učakar, ki pa ni uspel prisostvovati konferenci, a nas je v proces ilustriranja knjige popeljala Samira Kentrić, ki je najprej povedala, da je vesela, da je del te zgodbe, saj so liki v zgodbi ženske, ki jih resnično občuduje. Pravi, da je za lažjo ilustracijo tudi sama zbirala gradivo in je prišla do podobnega spoznanja kot Živa Kos, da je o nekaterih ženskah, recimo Tanji Lamovec, težko dobiti material oziroma podobo.
Ker se ja avtoricam po besedah Alenke Veler zdelo nujno, da izid take knjige podkrepi še razstava, saj so ilustracije v knjigi prava umetniška zakladnica, so se povezale z Mestom žensk, festivalom, ki je zato v letošnjem letu izpostavil med drugim tudi to knjigo na način, da so ilustracije teh žensk prisotne na Tam-tam-ovih plakatnih mestih po Ljubljani je dodala Teja Reba. Funkcionalnost sodelovanja je v tem, da knjiga nudi veliko iztočnic, tako vizualnih, kot vsebinskih, ki so relevantne praktično za vse skupine. Poleg razstave pa so še določene aktivnosti vezane na projekt, kot so vodenje po omenjeni razstavi, ki ga bo vodila Nika Kovač, ena od avtoric knjige, na internetu pa bo taista razstava dostopna tudi v 3D obliki.
Glede portretov nepozabnih 50 žensk lahko povemo še, da lahko preko spleta naročite podpisan izvod kateregakoli portreta iz knjige. O naslovnem oblikovalskem delu pa so ustvarjalke želel sporočiti še, da je bila naslovnica čez noč cenzurirana brez utemeljenega pojasnila. Sedaj so naslovnica odrezane ženske podobe, namesto žensk na kolesu. Cenzura emancipatornega momenta? Najlažje presodite, če knjigo vzamete v roko.
Za Radio KAOS sem prispevek pripravila Urška Pengov Bitenc.