Lifferanje, zapisano z majuskulo (predlog za SSKJ?).

Pred 30. Ljubljanskim mednarodnim filmskim festivalom, doma in po svetu znanim kot Liffe (kar je kratica angleške različice festivalskega imena), nas je v studiu obiskal programski direktor Simon Popek; Od srede, 13. do nedelje 24. novembra 2019 se bo znova liffovalo, morda liffiralo, kar bi lahko bil predlog za novo skovanko v slovenščini, ki opisuje to filmsko festivaljenje. Za zdaj, do morebitne formalne umestitve, smo jo v naslovu zapisali z veliko začetnico in dvema ff... Morda se obdrži? A bolj kot novo geslo je pomemben izbor, ki tudi tokrat presega 100 filmov – z opaznim in odličnim slovenskim deležem.

Sredi tedna so prireditelji 30_mednarodnega filmskega festivala Ljubljana, ki ga tudi nepoučeni in do filma kot umetniškega dosežka zadržani poznajo zgolj in samo še z angleško kratico Liffe, novinarjem in strokovni javnosti predstavili prvi dve nadaljevanki iz niza šestih s skupnim naslovom Jezero.  Če je to bila napoved kakovosti programskega nabora letošnjega jubiljenega festivala, potem bo dvanajst dni, kolikor jih prešetejemo med sredo, trinajstega in nedeljo, štiriindvajsetega novembra, premalo; Če se še tako dobro organizirate, vseh sto in nekaj filmov v tem času pač ni mogoče videti; Ob tem nam je ven in ven bežala misel na nedavno končani luxsemburški Filmski festival Srednje in Vzhodne Evrope, kjer so v osemnajstih dneh predvajali pol manj filmov, tudi v več krajih in kinodvoranah okrog prestolnice in tudi tam sredi glavnega mesta, seveda. Za tak organizacijski pristop imajo seveda svoje razloge, ki smo jih predstavili v eni od naših oddaj iz niza A poropos: Slovenska umetnost prek meja, kajti tam, v Luxemburgu, je našo filmsko produkcijo ali koprodukcije zastopalo kar šest filmov. in tudi o koprodukcijah in slovenskih deležih v njih govori tudi ta oddaja; še posebej pri filmih, ki jih bo moč videti na letošnjem Liffu.

Zato, da bi zvedeli kaj več, morda tudi kaj, kar v zadnjih desetih dneh od prve novinarske konference v klubu Cankarjevega doma morda še ni bilo izrečeno, smo v studio Radia KAOS povabili programskega direktorja Liffa Simona Popka.    

Letos bo torej že trideseti Liffe; to še ni petdeseti, vendar tudi že 30 jih je veliko, v primerjavi z marsikaterim evropskim, je to kar ugledna številka, sploh, ker smo (so) v pričakovanju milijontega obiskovalca.

Sto (100 – in več filmov) je razvrščenih v deset programskih sklopov (sekcij), med katerimi so Perspektive, uradna tekmovalna, v kateri se mladi režiserji potegujejo za nagrado Telekoma Slovenija vodomec, o kateri odloča mednarodna žirija. 

Vendar to ni edina Liffova nagrada; Nagrada občinstva zmaj gre najbolje ocenjenemu filmu, ki še nima distribucijske licence za Slovenijo; potem pa so tu še Nagrada FIPRESCI, o kateri odloča mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, Nagrada za najboljši kratki film in Nagrada mladinske žirije Kinotrip Nagrada Art kino mreže Slovenije.

Naš tokratni sogovornik, programski direktor festivala 30. Liffe Simon Popek je pripravil nabor filmov, za katere lahko obiskovalci festivala glasujejo z glasovalnimi lističi ali pa z SMS-glasovanjem.

Drugih devet festivalskih sklopov, ki so tudi neke vrste vsebinsko kazalo za lažje odločanje občinstva o tem, kaj si je treba (zagotovo, »zaprmej«) ogledati pa so  Predpremiere, ki so filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji, Kralji in kraljice, dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma, Panorama svetovnega filma, izbor favoriti petih celin, Ekstravaganca, neke vrste polnočni kino z drznejšimi in žgečkljivimi vsebinami, Kinobalon, sekcija, ki je v sodelovanju s Kinodvorom del Liffa že enajst let in je namenjena mulariji – ali če prepišemo uradno oznako: filmi za gledalce od 5. do 14. leta starosti. Sedma, osma, deveta in deseta sekcija pa so Posvečeno, Fokus – v katerem je tokrat kubanski film iz Castrovega obdobja slave in moči, Retrospektiva in Evropa na kratko, ki je pravzaprav tekmovalni program kratkega filma.

Liffe sleherno leto poskrbi tudi za zanimiv, strokovni in za publiko tudi dražljiv Spremljevalni program, v katerem so  okrogle mize in delavnice pa pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci, strokovna soočanja ipd…

Osrednje festivalsko središče je Drugo preddverje Cankarjevega doma; ponavadi je dobro založeno s kavo, osvežilnimi pijačami in jabolki (ni še povsem jasno, v kakšnih količinah bo to res letos, ko se marsikje pridušajo nad slabo letino (razen v centralen delu Hrvaške, kjer ne vedo kam bi z njimi…). No morda pa je to tena za kak nov koprodukcijski film?  Projekcije bodo letos na devetih lokacijah, med katerimi je novost nekdaj slavni Kino Bežigrad na območju Plave lagune. Med že znanimi festivalskimi prizorišči pa so Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Kino Komuna, Slovenska kinoteka, Maribox, Mestni kino Metropol v Celju in Anton Podbevšek teater Novo mesto.

Še pred začetkom 30. Liffa pa pripravljamo kratko reportažo z že omenjene projekcije prvih dveh delov detektivske – ali če hočete kriminalne nadaljevanke Jezero.

S Simonom Popkom se je za Radio KAOS pogovarjal Andrej Pengov, za produkcijo in objavo pa je poskrbela Urška Pengov Bitenc.