Mar 1.maj (z)morejo praznovati tudi prekarci?
|
V dneh pred 1.majem, praznikom dela, se kakšno leto bolj, kakšno manj a vendar vedno znova odpirajo teme in sprožajo opozorila o vse bolj načetih delavskih pravicah. Letos je zadnji delovni dan v aprilu Sindikat Mladi Plus, ki je poslej enakopravni in polnopravni del velike sindikalne družine Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, predstavili rezultate njihove raziskave o položaju mladih na trgu dela, v katero so vključili 419 mladih. Med najbolj zaskrbljujoče ugotovitve sodi podatek, da so prav mladi v največji meri žrtve vse bolj razraščujoče prekarnosti, med najopaznejše pa, da si mladi želijo zaposlitev za nedoločen delovni čas.
Na prihajajočo vlado so naslovili svoje predloge za izboljšanje stanja, v uredništvu Radia KAOS pa smo to priložnost izkoristili za predprvomajski pogovor s predsednico tega sindikata Teo Jarc, ki je že petkovi dopoldanski na tiskovni konferenci uvodoma opozorila, da je tudi epidemija pospešila neregularne načine zaposlovanja in da je najbolj prizadela prav mlade. Bili so prvi odpuščeni, če pa so delali prek prekarnih oblik dela, so se jih še lažje znebili.
V pogovoru, ki ga je pripravil in posnel Andrej Pengov, sicer nismo podrobneje govorili o tako imenovani prisilni espeizaciji, ki je – mimogrede – nezakonita, vendar njihova raziskava ugotavlja, da kar 63 odstotkov samozaposlenih trdi, da je bilo odprtje espeja pogoj, pod katerim so delo sploh lahko dobili. 56 odstotkov samozaposlenih pravi, da so espe odprli, ker nimajo možnosti redne zaposlitve, enak odstotek pa, da bi takoj sprejeli zaposlitev za nedoločen čas, če bi jim jo naročnik ponudil.
V raziskavi so tudi ugotovili, da delavske pravice pričakovano bolje poznajo mladi, ki so redno zaposleni. Kar 60 odstotkov jih je dejalo, da slabo poznajo pravico do sindikalnega organiziranja, regresa in pravico do pokojnine. 80 odstotkov je dejalo, da je seznanjeno s pravico do odmora. Na splošno so avtorji raziskave zaključili, da mladi bolje poznajo delavske kot socialne pravice.
Zaskrbljujoče je stanje na področju kršitev delavskih pravic. Kar 73 odstotkov mladih se je že srečalo s kršitvami njihovih pravic med opravljanjem dela. Kršitev so v večjem številu deležne ženske. Delodajalci za opravljeno delo še vedno plačujejo mimo študentskih napotnic in od študentov želijo neplačano uvajanje. 80 odstotkov zaposlenih se je že srečalo s kršitvijo pravice do regresa, velik delež enoosebnih espejev pa torej predstavlja prisilno in nezakonito espejizacijo. Vse skupine mladih so se na delovnem mestu že srečale s spolnim nadlegovanjem.
Pogovor sta pa sta začela z vprašanjem razpršenosti delovanja sindikatov in njihovih central ter z razčlenjevanjem pojma, ki se je v našem okolju, na trgu dela pojavil pred nekaj več kot dvajsetimi leti: kaj prekarnost, prekarizacija sploh je in kako to zlorabo delovnega razmerja pravno urediti.