Nova sezona bo ena sama Ljubezen. Delili jo bodo. Sebi, občinstvu, tudi najmlajšim. V Drami in zunaj nje.

Igor Samobor, ravnatelj SNG Drama Ljubljana: ...Poimenovanje sezone izraža zgolj željo, da bi besedila, ki bodo uprizorjena, doživljali s poudarkom na temi, za katero občutimo, da je vredna skupne pozornosti. Tudi pesniške zbirke nosijo naslove, ki so ključ za branje pesmi, očala, skozi katera doživljamo pesnikov svet. Podobno je lahko tudi z naslovi gledaliških sezon. Naslov sezone želi biti samo reflektor, ki bo na ozadju neštetih »aktualnih« tem, ki jih bodo razpirale izbrane uprizoritve, usmerjal naš pogled na najintimnejše občutenje sveta... ...Strah je glavni motor za preživetje vrste. Hkrati pa je tudi najbolj plodno okolje za vsakršno manipulacijo... ...Ljubezen, ki bi se na tehtnici edina lahko pomerila s sovraštvom, v današnjih časih očitno izgublja bitko. Beseda empatija pa zveni kot izraz iz neke oddaljene preteklosti. V zgodovini so bila obdobja, ko je ljudi vsaj za hip združila utopija o svetu, ki ga bo vodila ljubezen... ...Ustvarjamo iz tega trenutka za ta trenutek. Smo prevajalci realnosti v odrsko govorico. Naslov sezone pa je samo smerokaz za še prav posebno pozornost.

Zakaj sploh pripravljajo program že zdaj za leto 2021, se pravi za sezono po tej, s katero začenjajo to jesen, ko pa ni gotovo, da bo tole sploh še stalo? Mislim, da bo še stalo, pove Igor Samobor v tej oddaji, ki je bila posneta že sredi junija, pa tudi, če stavba Drame takrat ne bi bila uporabna, morajo program pripravit; Če ne zaradi drugega, zaradi načina financiranja, ki je zamejeno s tekočim letom, sezone pa so oblikovane od septembra do julija; Nova sezona bo sezona ljubezni; Za ponazoritev tega vsebinskega podčrtaja so izbrali misel Arthurja Rimbauda, ki je pred skoraj stoletjem in pol izjavil, da če hoče imeti ljubezen prihodnost, jo je treba na novo izumiti;

Naslov sezone je torej Ljubezen; Zakaj že? Ravnatelj odgovarja: Po zgledu na poezijo gre tudi tu za zbirko gledaliških predstav; Ljubezen v njenih mnogoterih različnostih; na primer tudi kot nasprotje strahu, ki je prevladujoče čustvo sedanjega časa, ko tudi zaradi strahu branimo človeštvo in s tem nadaljevanje vrste.

In ljubezen je tudi orodje. Ja, pove Samobor, pravzaprav je edina, ki bi lahko uravnotežila, omejila, izničila, premagala strah… Globalizacija in avotmatizacija, robotizacija, bo kjub pričakovanemu udobju prinesla pravzaprav razred nepotrebnih. Zdaj imamo razred prekarcev, kar je stvar produkcijskih in človeških odnosov, ki jih upravlja kapitala; potem bo nastal razred odvečnih.

Kaj ima Saloma, prva predstava nove sezone, z ljubeznijo?, smo ga tudi vprašali? To je sodobna drama, ki jo že intenzivno vadijo. Moral bi reči: Vadimo. Naš gost je tudi v tej ekipi. Glavni prerok je, bo, Johanan. Obglavijo ga. Tako kot je dandanes z nami, vsakič, ko pride kak takšen. In rešitev je vedno radikalna. Pogovori o ljubezni, kot druga premiera nove sezone, bo velika mednarodna velika koprodukccija, v kateri sodelujejo Albanca, Italijana, Črnogorci, Slovenci. Multlignguala predstava.

Gospa z morja. Najbrž z obal severnih morij, saj gre za Ibsena. Kljub temu zelo slovenska tema. Režija Tim Grabnar. Maria, pravzaprav Ria, mlada mati, ki ne pozna, kot mnoge mlade mame tega in tudi prejšnjih časov mladega britanskega avtorja Simona Stephensa v režiji Janusa Kice. Osamljena duhovitost. Razpoložena osamljenost…
Zadnja premiera odru nove sezone, ki se bo na velikem Draminem odru iztekla konec prihodnjega aprila, kar kliče po izurjenih gasilcih.

Požigi libanonskega gledališkega in filmskega režiserja in avtorja dramskih besedil in druge literature, šolanega v Kanadi in tudi nagrajenega z Molièrevo nagrado za najboljšega frankofonskega pisca dramskih besedil ter ovenčanega z mngimi drugimi nagradami Wajdija Mouawada so kultna tema o ljubezni, pravi režiserka Nina Rajić Kranjac. Igor Samobor pa ob tem besedilu dodaja, da je ljubezen vse prej, kot tista v postelji… Morda tudi strast do ognja?

Največji projekt te sezone pa je seveda v januarju načrtovana predstava treh producentov – Drame, MGL-ja in Cankarjevega doma. Režijo predstave, ki so jo označili kot znanstveni kabaret, so naložili (in zaupali hkrati) Ivici Buljanu. Kar se bo govorilo in pelo nastaja po motivih izraelskega antropologa, sociologa, profesorja zgodovine na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu z doktoratom Jesus Collegea na Oxfordu, filozofa Yuvala Noaha Hararija; Homo sapiens: Kratka zgodovina človeštva, Homo deus: Kratka zgodovina prihodnosti; 21 napotkov (lekcij) za 21. stoletje. Iz njegovih samoizpraševanj – tako za iziv morda samo tole, o čemer v tej oddaji z ravnateljem posebej nisva, razen na ravni gesel, podrobneje govorila: »Ko bodo Google, Facebook in drugi algoritmi postali vsevedni preroki, se bodo morda razvili v deležnike in na koncu v vladarje.«

Za Malo dramo in še marsikaj drugega, kar se bo gnetlo v tej (zidarsko) postarani hiši vse do Drama Festivala konec maja 2020 pa smo si kot informativni pripomoček (morda bolje: opomnik k pričujočemu intervjuju) sposodili del zapisa iz Draminega kabineta oddelka za odnose z javnostmi. Takole so zapisali dan po simpatičnem dogodku na velikem odru, zdaj že skoraj pozabljenega dvaindvajsetega maja: Prva premiera sezone 2019/20 v Mali drami bo avtorski projekt po delih Rudija Šeliga Izobčenke v režiji Mirjane Medojević, predpremierno uprizorjen na 6. Drama Festivalu letos. Sledijo krstna uprizoritev monodrame Maje Gal Štromar Amelia E. z Zvezdano Mlakar v režiji Doriana Šilca Petka, prva slovenska uprizoritev Alice v postelji Susan Sontag, prav tako v režiji Doriana Šilca Petka, uprizoritev Življenje drugih Floriana Henckla von Donnersmarcka po motivih filma Das Leben der Anderen v režiji Jana Krmelja in krstna uprizoritev dela Matjaža Zupančiča Nova rasa v avtorjevi režiji. V programskem sklopu Čakajoč Supermana bo v Mali drami oktobra premiera Platonovega Simpozija, režiser in avtor projekta bo Luka Marcen.

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma napoveduje ljubljanska Drama koprodukcijo z Imaginarnim, Cankarjevim domom in MGL, krstno uprizoritev erotične drame Simone Semenič To jabolko, zlato v režiji Primoža Ekarta.

V sezoni 2019/20 ljubljanska Drama nadaljuje številne programske sklope, ki spremljajo in bogatijo gledališki program – od prireditve Družabno Družbeno, Drama Kavarna do Literarnih potovanj z Beletrino. V okviru Mlade Drame in Kluba Najst bo izveden natečaj za krajše dramsko besedilo, namenjen starim od 9 do 15 let. Na odru Male drame pa bo v sklopu dobrodelnega projekta Prižgimo lučke sreče Tadej Toš izvedel deset nastopov s skupnim naslovom Smeh za nasmeh, komedija v prostem slogu. Nadaljujejo tudi nedeljske koncerte Drama Akustika. V že sedmi sezoni cikla bodo na velikem odru nastopili glasbeniki Neca Falk, Jerko Novak in Miro Novak, Katja Šulc, Svetlana Makarovič, APZ Tone Tomšič, Vasko Atanasovski, Jazz oddelek Akademije za glasbo, Igor Lumpret in Miklavž Komelj, Saša Tabaković, Bossa de Novo, Severa in Gal Gjurin, Vlado Kreslin, Manouche, Drago Mislej Mef, Iztok Mlakar in Magnifico, so tudi zapisali v omenjenem sporočilu za javnost.

Če za konec tega zapisa ob pogovoru z ravnatejem SNG Drama Ljubljana Igorjem Samoborom parafraziramo Buljanovega Hararija za predstavo 2020: Prihodnost bo zagotovo drugačna, kot si jo danes predstavljamo. Ja, morda se kaj takega zgodi tudi z Dramino sezono. V dobro umetnosti in publike, verjamem… Oddajo sva pripravila Urška Pengov Bitenc in Andrej Pengov, fotografije s predstavitve prihodnje sezone in priložnostnega koncerta in oblikovne rešitve so povzete z Dramine spletne strani, njihovi avtorji pa so Katja Kodba,Peter Uhan in Danijela Grgić (oblikovanje). Kmalu, še to poletje, sledi še zgodba o prenovi zdelane dame. Stare Drame. Prepirom v izogib: o gledališki stavbi bo beseda. Za začetek in malo za potem…